Nasa: odkritje z Marsa bo 'za zgodovinske knjige', misija le še vprašanje časa

Rover Curiosity na Marsu že tretji mesec v okviru svoje dveletne misije zbira podatke, ali je na Marsu možno življenje.

Eden od dejavnikov, ki vplivajo na to, je raven sevanja kozmičnih žarkov in sončnih delcev, ki dosežejo površje planeta.

Rover to meri s pomočjo naprave RAD (Radiation Assessement Detector), ki spremlja dnevni cikel sevanja, ki doseže rover.

Atmosfera planeta deluje kot ščit pred močnim sevanjem. Znanstveniki tako sklepajo, ker se količina sevanja zmanjša za od 3 do 5 odstotkov, ko se atmosfera odebeli.

Težava pa je, da je atmosfera Marsa stokrat tanjša od Zemljine, zato površje doseže veliko več sevanja. To je tudi eden glavnih razlogov, zakaj ne pošljejo astronavtov na Mars, saj večina predvideva, da ne bi preživeli.

A po podatkih, ki jih na Zemljo pošilja rover, zdaj znanstveniki menijo, da bi bile misije povsem mogoče. "Astronavti absolutno lahko preživijo v tem okolju," pravi vodja RAD raziskovalcev Dan Hassler. Vendar pa le omejen čas. To pa povzroča težavo v načrtovanju misije, saj bi se učinek sevanja na telo akumuliral, misija na Mars pa vsekakor ne bi minila hitro.

Predvidevajo, da bi zanjo potrebovali približno tri leta. Šest mesecev za potovanje do planeta, šest za vrnitev, dve leti za misijo.

"Obstaja koncept limita, torej najvišje skupne doze sevanja, ki jo astronavt lahko prejme," razlaga Hassler in dodaja, da bi astronavti globoko v vesolju lahko brez večjih težav preživeli večino dni, težava pa so dogodki, ko bi se raven sevanja pomembno povečala, na primer ob sončevem viharju.

"Pravzaprav pa vprašanje ni več, ali bomo šli na Mars, ampak kdaj in kako bomo najbolje zaščitili svoje astronavte, zato so raziskave, kot jo opravlja Curiosity, še toliko bolj pomembne," zaključuje Hassler.

Bo "revolucionarno odkritje" res revolucionarno?

Doslej uspešna misija pa naj bi v prihodnjih tednih postregla še z enim odkritjem. Kot je poročal NPR, je Curiosityjevo orodje SAM (Sample analysis at Mars), gre za potovalni kemični laboratorij, med analizo vzorca prsti z Marsa, našlo nekaj, kar bo "šlo v zgodovinske knjige".

To je medijem potrdil tudi vodja Curiosityjevih raziskovalcev John Grotzinger, ki pa še ne razkriva, za kaj natančno gre. SAM sicer z zbiranjem vzorcev ugotavlja, kateri minerali in kemikalije so v pesku, kamninah in atmosferi planeta.

Kombinacija navdušenja nad najdbo in skrivnostnosti, za kaj pravzaprav gre, pred vsemi dodatnimi poskusi je sicer razumljiva, saj je SAM pred tem že analiziral marsovski zrak in prvi rezultati so pokazali prisotnost metana, značilnega za žive organizme. A se je nato izkazalo, da je prva analiza vsebovala zrak, ki ga je rover s seboj prinesel z Zemlje, zato pri Nasi vlada izjemna previdnost.