Previdno pri kurjenju kresov

1. maj, čas kresov in postavljanja mlajev, je pred vrati. Če boste kurili kresove, pa morate upoštevati pravila, ki veljajo za kurjenje v naravnem okolju. Pravila morajo upoštevati tudi organizatorji javnih prireditev, opozarjajo na upravi za zaščito in reševanje. Na javnih prireditvah s kresovanjem je namreč treba organizirati požarno stražo, ki pa jo lahko opravljajo samo gasilci. Če ogenj uide izpod nadzora, pa je treba takoj poklicati 112.

Pravila, ki jih je treba upoštevati

Na upravi za zaščito pojasnjujejo, da mora biti kurišče obdano z negorljivimi materiali, kot so pesek, kamen, opeka ali kovina. Pomembno je, da je prostor okoli kurišča očiščen vseh gorljivih snovi. Kurišče mora biti oddaljeno vsaj 50 metrov od gozda in vsaj 100 metrov od pomembnih prometnih poti, večjih naselij in objektov, kjer se izdelujejo, predelujejo ali skladiščijo vnetljive ali nevarne snovi.

Nadalje je pomembno, da je v času gorenja kresa vedno nekdo prisoten. Pri kurjenju ne smete uporabljati gorljivih tekočin, kot je recimo bencin, ali materialov, ki pri gorenju razvijejo močan dim in strupene pline, kot so avtomobilske gume. Ob vetrovnem vremenu na upravi za zaščito odsvetujejo prižiganje kresa, ob premočnem vetru pa je treba kurjenje prekiniti. Po kurjenju je treba ogenj in žerjavico popolnoma pogasiti, kurišče pa prekriti z negorljivim materialom, kot sta pesek ali zemlja.

Poleg kresov tudi postavljanje mlajev

Tudi letos bodo v mnogih krajih po Sloveniji ob 1. maju poleg kresov postavili mlaje. Mlaj ali mlajsko drevo je največkrat visoka, skoraj do vrha obsekana in obeljena smreka, postavljena za praznik, oznanjala pa naj bi veselje. Postavitve mlajev bodo po večini spremljali tudi različni družabni programi in poznejša kresovanja.

Dolgoletno tradicijo postavljanja mlaja ob 1. maju poznajo v Mengšu. Z njo so začeli že pred prvo svetovno vojno, od samostojnosti države pa je postavljanje mlaja v domeni gasilcev, ki delujejo v Gasilski zvezi Mengeš. Letos so tako gasilci postavili 32 metrov dolg mlaj.

Tudi sekretar Območne organizacije Zveze Svobodnih Sindikatov Slovenije Pomurje Jože Türkl je povedal, da mlaj v sodelovanju z Občino Murska Sobota postavijo vsako leto. Kot je pojasnil, mlaj predstavlja "neko novo videnje, novo željo in naznanja začetek prebujanja narave".

Postavljanje mlaja na predvečer 1. maja je dolga tradicija tudi na Primorskem. Kot so zapisali na Občini Šempeter - Vrtojba, postavljanje prvomajskega drevesa sicer še vedno večinoma povezujemo s praznikom dela, vendar segajo začetki tega običaja veliko dlje nazaj, celo v predkrščanske čase.

Mlaj, olupljena smreka, ki ima košat zelen vrh, okrašen z vencem, naj bi bil v resnici ženski simbol in pooseblja Majo, še predkrščansko božanstvo, mater naravo, ki prinaša rast, zelenje in s tem življenje. Prav ženska značilnost mlaja – Maje pa naj bi ponazarjala bujno majsko rast in zelenje narave ter s tem starodavno predstavo o kozmični materi, ki poraja življenje.