Thomas Mayer: Slovenija je med najmanj 'krizno ogroženimi'. Bankrot nam želijo pohlepni špekulanti?

Po paniki na Cipru so svetovni mediji polni novic o tem, katera evropska država bo tista, ki se bo sesula naslednja.
Večino časa ugibajo politični analitiki, politiki in ekonomisti na podlagi medijskega poročanja ... Da bo odgovor poiskal kar v številkah, pa se je odločil nekdanji glavni ekonomist Deutsche Bank Thomas Mayer.

Kot piše nemški Die Welt, je mogoče na izkušnjah zadnjih treh let precej natančno ugotoviti, kako velike so težave držav, saj so se v tem času izkristalizirali indikatorji, ki kažejo na ogroženost države – predvsem odvisnost od tujega kapitala, proračunski primanjkljaj in velikost finančnega sektorja.
Mayer je pri izračunu tako upošteval trgovinsko bilanco, zunanji dolg, strukturni primanjkljaj, ki je neodvisen od gospodarskih ciklov in velikost finančnega sektorja.

Na podlagi izračuna je sestavil lestvico ogroženosti:
1. Ciper
2. Irska
3. Portugalska
4. Francija
5. Španija
6. Grčija
7. Malta
8. Italija
9. Belgija
10. Avstrija
11. Luksemburg
12. Nizozemska
13. Finska
14. Slovaška
15. Slovenija
16. Nemčija
17. Estonija

V prvi polovici Mayerjeve lestvice so države, ki so večinoma že dobile pomoč mehanizma za reševanje evra. Prav tako ne preseneča, da je precej pri vrhu Italija, ki je prav tako pod velikim pritiskom finančnih trgov. Bolj presenetljivi sta Belgija in Malta. Prva se visoko uvršča zaradi visokega zunanjega dolga in strukturnega primanjkljaja, Malta pa je tvegana zaradi precej velikega bančnega sektorja.

Je pa precej šokantna uvrstitev Francije tako blizu vrhu, čeprav drži, da je že več mesecev mogoče slišati govorice, čeprav zelo tihe, da ima država precejšnje težave, administracija Francoisa Hollanda pa se ne znajde najbolje. Mayer uvrstitev pojasnjuje s tem, da Francija kaže visoko izpostavljenost pri prav vseh faktorjih tveganja, ki jih je upošteval.

Na delu so špekulanti

Pravo presenečenje lestvice pa je Slovenija. Po Mayerjevih kriterijih bo evroobmočje prej reševalo skoraj vse svoje članice, preden bi razmere postale resne tudi v Sloveniji. Po drugi strani pa nas tuji mediji že vse od zmede na Cipru še največkrat omenjajo kot državo, ki bo naslednja na seznamu prosilk za mednarodno finančno pomoč.

Mayer meni, da bi lahko Slovenija, katere dolg je še obvladljiv, težave, ki so omejene na bančni sektor, rešila sama.

Še največja težava Slovenije naj bi bili tako finančni špekulanti, ki smo jih lahko na delu videli že v primeru Irske, Španije in Cipra, ki s spodbujanjem špekulacij o domnevnem bankrotu države v medijih povzročajo paniko na finančnih trgih in s tem dvigujejo obrestne mere. Svoje nato dodajo še bonitetne hiše, katerih mnenje kot zapovedi upoštevajo vlagatelji.

Razlog za takšno početje pa je pohlep. Špekulanti so tisti, ki kupijo dolg napadene države, ki jim mora nato plačevati veliko višje obresti, seveda iz davkoplačevalskega denarja.

Če Sloveniji težave povzroča "javno mnenje", pa trenutno prav to javno mnenje pomaga Franciji. Ta naj bi svoje težave zaenkrat uspešno skrivala v senci dobrih odnosov z neproblematično Nemčijo.