Napadalec iz Bostona je nekoč želel v ameriško olimpijsko reprezentanco: Rad imam ZDA

Dva brata, Džohar in Tamerlan Carnajev, mlada, inteligentna, eden štipendist ugledne fakultete, drugi kandidat za boksarski naslov. Vsaj na videz torej oba na dobri poti, da uspeta v življenju.

Kako se je ta zgodba spremenila v tisto o smrtonosnih bombah v ekonomloncu in filmskem policijskem lovu, ki se je končal s smrtjo enega od bratov, je tistim, ki ju niso poznali preveč podrobno, popolnoma nerazumljivo.

A ko se sestavijo vsi delci, nastane še neka tretja slika, piše Boston Globe. Tista, ki razkriva košček razlage, zakaj sta se brata na dan legendarnega bostonskega maratona odpravila na morilski pohod, ki je vzel tri življenja, 170 ljudi je bilo ranjenih, številnim pa je dogodek neizbrisno zaznamoval življenje.

"Džoharja sem svaril, da je Tamerlan pridanič," je v telefonskem intervjuju povedal Zaur Carnajev, bratranec domnevnih bombašev z bostonskega maratona. "Tamerlan se je vedno zapletal v težave. Nikoli ni bil srečen, vesel, nasmejan. Bil je nasilen do deklet. Preprosto ni bil prijetna oseba.''

Medtem ko je Tamerlan pustil študij, bil večinoma brezposeln, policija pa ga je leta 2009 obravnavala zaradi družinskega nasilja, je Džohar deloval kot nekdo, ki se je odlično znašel v novi domovini. Njegovi prijatelji ga opisujejo kot prijaznega, sproščenega najstnika, njegov stric trdi, da je bil pravi angel, nekateri prijatelji pa so si ga zapomnili predvsem po veliki ljubezni do kajenja marihuane. Kljub temu je tudi Džohar v zadnjem času dajal slutiti, da se je v njegovi glavi nekaj spremenilo. Tako je v zadnjem tvitu pred maratonom citiral verz iz Korana, ki ga običajno uporabljajo islamski skrajneži.

Mladeniča sta sicer delila željo po trdem delu in dokazovanju, pravijo tisti, ki so ju poznali. A je bila med fantoma precejšnja razlika. Tamerlan, ki je iz rodne Čečenije v ZDA prišel kot najstnik, je namesto študija pozneje izbral boks, mlajši brat pa je blestel v šoli in trenutno študiral medicino. "Če bi me kdo vprašal, kaj si mislim o njem, bi dejal, da ima srce iz zlata," pravi Džoharjev učitelj Larry Aaronson.

Družina se je sicer v ZDA borila za svoje sanje. Oče, ki je bil v domovini odvetnik, je v ZDA popravljal avtomobile, mati pa je bila kozmetičarka. "Doma smo bili zatirani, želela sva si mirno življenje. Bala sva se za otroke," je motivu za selitev dejal oče osumljencev.

Leta 2001 se je družina zatekla v Dagestan, od tam pa v ZDA, kjer so oče, mati in Džohar dobili politični azil. Kmalu so se jim pridružili še Tamerlan in sestri Alina in Bella. "Bili so na poti do ameriškega sna. Vse je bilo popolno, saj je bil Anzor nežen in ljubeč oče," trdi njegova sestra, čeprav sosedje trdijo, da je bil Anzor "najbolj trd človek, kar so jih kdaj videli."

V domovini je bil Anzor tudi boksar, čemur je sledil tudi Tamerlan, ki je bil po mnenju trenerja boksa Douglasa Yoffa eden najboljših boksarjev v Bostonu.

Za revijo Lowell Son je dejal, da ima rad ZDA, saj lahko "tukaj uspeš, če le delaš." A je še v isti dejal, da nima ameriških prijateljev, ker jih ne razume. Kljub temu pa je upal, da bo nekoč lahko boksal za ameriško olimpijsko reprezentanco, sanjal je tudi o tem, da bi postal naturaliziran državljan.

Medtem je Džohar delal celo kot prostovoljec pri programu za ljudi z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. 11. septembra lani je postal naturaliziran državljan ZDA. Na slovesni prireditvi je stal skupaj z 2500 drugimi emigranti iz 132 držav in izrekel slovesno prisego. "Ne želim obujati spominov na to, kaj današnji dan pomeni v ameriški zgodovini, a današnji dogodek je dokaz odpornosti diha ZDA, da še naprej črpajo moč iz združevanja različnosti," je ob tej priložnosti dejal sodnik Douglas Woodlock.

Za razliko od Džoharja je Tamerlan v ZDA živel z zeleno karto, do državljanstva pa ga je ločila ovadba zaradi družinskega nasilja.

Ko je v zadnjih letih družina počasi razpadala, sta brata uteho našla v ekstremizmu. Teta obeh mladeničev je dejala, da se je Tamerlan v zadnjih letih iz zelo površnega vernika spremenil v gorečega muslimana, ki je molil tudi petkrat na dan.

Prijateljem in znancem je pridigal o veri, zameril pa je opazke o bradi, ki jih je videl kot žalitev svojih prepričanj. Lani je za kakšen mesec namesto običajnih oblačil začel nositi dolgo belo tuniko. Ekstremistične misli je širil tudi na YouTubu.
Njegov brat pa se je medtem odločil raziskati svoje korenine. Kontaktiral je ameriškega strokovnjaka za to področje, profesorja Briana Williamsa. Williams Čečenijo imenuje enega najbolj mračnih kotičkov na svetu, Rusi naj bi tam med letoma 1999 in 2001 ubili okoli 200.000 ljudi.

Kljub temu Christopher Swift meni, da brata nista bila nikoli uradno izurjena v taborih čečenskih islamskih skrajnežev, katerih dejavnost je omejena na Rusijo.

Temerlanova mati pravi, da je bila pred petimi leti, ko je njen sin postal goreč vernik, nekoliko zaskrbljena, a ji je zagotovil, da ne bo nikoli postal skrajnež.

Starši so se sicer ločili in od takrat večinoma živeli v Rusiji, čeprav so veliko obiskovali ZDA. Mati je bila med drugim leta 2012 aretirana zaradi kraje 1952 dolarjev vrednih oblačil v neki trgovini.

Tamerlan se je medtem poročil s Katherine Russel in dobil otroka, kar pa ga očitno ni odvrnilo od mračnih misli. Te naj bi bile še posebej izrazite v zadnjih mesecih, ko trener telovadnice, kjer je treniral, pravi, da je postal aroganten in nasilen.

Tudi Džohar, ki je ponavadi naravnost blestel v šoli, je imel v zadnjih semestrih študija medicine slabše ocene. Kolegi se ga spomnijo, da je, namesto da bi bil na predavanjih, v avli kadil marihuano in igral računalniške igrice. Sicer pa ni bil samotar in njegovi kolegi so presenečeni, da je osumljen tako strašnega dejanja. Bolj kot lastna prepričanja, ugibajo tisti, ki so ga poznali, naj bi bila za njegovo sodelovanje v napadu kriva navezanost na starejšega brata.

O motivih se lahko, dokler Džohar, ki je soočenje s policijo preživel, ne bo spregovoril, le ugiba. Odgovora za vprašanje "zakaj" ne pozna niti njuna družina. Se je pa njun stric Ruslan opravičil družinam njunih žrtev. "Pripravljen sem poklekniti pred njimi in jih prositi za odpuščanjem," je dejal.