Vlada je vzpostavila posebno spletno mesto protisiviekonomiji.si z informacijami o sivi ekonomiji. Za kampanjo akcije "Vklopi razum, vzemi račun" so letos namenili 120.000 evrov: 70.000 evrov za zakup oglasnih mest, 20.000 za medijski načrt in strategijo, druga sredstva bodo za produkcijo in druge materiale. Prihodnje leto nameravajo za kampanjo predvidoma porabiti 240.000 evrov.
V okviru kampanje so posneli tudi oglas, s katerim bodo poskušali ljudi prepričati, naj se tudi sami zoperstavijo sivi ekonomiji.
Zobozdravnik in odvetnik sta lahko brez blagajne
Po mnenju ministra za kmetijstvo in predsednika vladnega odbora za gospodarstvo Dejana Židana je siva ekonomija moralni problem in zavzema se, da ne bi postala nacionalni šport. Po nekaterih ocenah je v Sloveniji sive ekonomije za okoli osem do deset milijard evrov, pričakujejo pa polovično znižanje v dveh do treh letih.
V zvezi z julija uvedenimi virtualnimi davčnimi blagajnami je omenil, da je bilo septembra z naslova davka na dodano vrednost (DDV) pobranih 240 milijonov evrov, kar je 37 milijonov evrov več od likvidnega plana in 31 milijonov evrov več kot v enakem obdobju lani. Dodal je, da še ni mogoče reči, ali gre povečanje na račun boljšega zajema davkov ali na račun zvišanja davčnih stopenj. Iz gostinstva je bilo avgusta in septembra plačanega 18 oziroma 19 odstotkov več davka kot lani.
Napovedal še več nepričakovanih akcij. "Borba proti sivi ekonomiji pomeni boljše življenje v naši državi," je poudaril. Po njegovem mnenju je situacija za pregon sive ekonomije zdaj ugodna, ker v državi končno vlada prepričanje, da ni nedotakljivih.
Priznal pa je, da opazujejo predvsem storitve ter ne toliko drugih, ki tudi poslujejo z gotovino, kot so zobozdravniki in odvetniki, kjer sploh ni obvezna uporaba registrske blagajne. Slednje ostaja, napovedal pa je akcije tudi proti njim.
Tržni inšpektorat je v teh primerih predlagal prepoved izdajanja računov s pomočjo tako imenovanih paragonskih blokov, ki jih je zdaj mogoče kupovati povsod, a se lahko nato odvržejo. Kot so ocenili, bi bilo bolje, da bi bloke izdajal le Durs, pri čemer bi se nanje vpisala matična številka podjetja. Stornacijo računa bi bilo v tem primeru zelo težko pojasniti, je nanizala glavna tržna inšpektorica Andrejka Grlić.
Število prijav se je povečalo za 100 odstotkov
Po besedah generalne direktorice Davčne uprave (Durs) Jane Ahčin poleg davčnih pregledov na terenu izvajajo tudi druge aktivnosti, kot so preverjanje izvora premoženja in nakazila v davčne oaze. Zahvalila se je državljanom, ki pošiljajo MMS s fotografijami računov na Dursovo številko 051 241 241 in na blagajne.durs@gov.si.
Povedala je, da se je letos število prijav povečalo za 100 odstotkov. Spregovorila je o pečatenju lokalov, ki jih zaprejo med nadzorom za zagotovitev nemotenega dela inšpektorjev. Do zdaj so vsi zavezanci, ki so jih pregledovali, lepo sodelovali, pri čemer je poudarila, da so pregledovali rizične, zato se bodo postopki verjetno končali z izrekom glob. Tudi ona je napovedala še več podobnih akcij.
V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so zgroženi nad davčnimi inšpekcijami, saj pravijo, da gre za gonjo nad gostinci, medtem ko ni nadzora nad šušmarji.
A na terenu so tudi tržni inšpektorji
Grlićeva pa je predstavila tudi akcijo "Zbudimo se", ki so jo nadaljevali junija. Usmerjena je bila proti delu na črno, sivi ekonomiji, neizdajanju računov in na sploh utaji davkov. Ugotavlja, da je sive ekonomije več v registriranih podjetjih in ne toliko pri delu na črno, pri tako imenovanih šušmarjih. Zavzela se je za zvišanje globe za "šušmarje", ki so zdaj postavljene pri 208 evrih (polovička pri 104 evrih).
Poudarila je, da je za vsak neizdan račun oškodovan sleherni državljan. Obrtnik namreč pospravi denar v svoj žep, državljani pa ne dobimo potrebnega denarja za zdravstvo, vrtce, šole ... "Siva ekonomija je škodljiva za vse nas," je poudarila.
V okviru akcije ''Zbudimo se'' so tržni inšpektorji v obdobju od začetka leta do 30. septembra opravili 1095 pregledov. Odkrili so 100 kršiteljev in izrekli 71 ukrepov. Prav tako so od junija do konca avgusta opravili 450 pregledov nadzorov izdajanja računov in v 42 primerih ugotovili, da račun ni bil izdan, v 15 primerih pa so odkrili neustrezno označenost cen.
Do 30. septembra so skupno opravili 5328 inšpekcijskih pregledov, na podlagi katerih so izrekli 455 upravnih ukrepov in 838 prekrškovnih ukrepov. Na pristojna sodišča so podali tudi 17 obdolžilnih predlogov. Pri "šušmarjih" so v istem obdobju od skupno 5328 opravljenih pregledov opravili 1097 pregledov, pri čemer je bilo izrečenih 293 upravnih ukrepov in 403 prekrškovnih ukrepov ter podanih šest obdolžilnih predlogov.
"Če ne vzameš računa, nič ne pomaga"
Vsi sogovorniki so si enotni, da število inšpektorjev ne pomeni nujno zajezitev sive ekonomije. Pomembno je, da se vsi zavedamo, da moramo vzeti račun. Če ne vzameš računa, nič je pomaga, je poudaril minister Židan. Po njegovih besedah je v Sloveniji ocena, da za vsako milijardo sive ekonomije javna blagajna izgubil 100 milijonov evrov. Po nekaterih ocenah v Evropski uniji ponikne 18 odstotkov javnega denarja. Če ga ne bi, bi bila kriza rešena v manj kot dveh letih, je dejal.
KOMENTARJI (720)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.