Pred nami obdobje, ko so na pohodu tudi virusi

Pred nami je hladno obdobje, ko pogosto razsajajo tudi virusi. Respiratorni virusi povzročajo okužbe zgornjih in spodnjih dihal ter lahko poleg prehlada povzročijo tudi resnejša obolenja dihal (pljučnica) in poslabšanje osnovnih bolezni. V Sloveniji se najpogosteje srečujemo z respiratornim sincicijskim virusom, adenovirusi, rinovirusi, virusi influence A in B (po domače virusi gripe) in virusi parainfluence, so navedli na Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor.

Z ustreznimi preventivnimi ukrepi lahko zmanjšamo možnost okužbe in omejimo širjenje virusov med ljudmi. Širijo se preko rok, na katere se zanesejo virusi z dotikom okuženih površin ali z rokovanjem, pa tudi po zraku s kapljicami, ki nastajajo pri kašljanju, kihanju in smrkanju. Na rokah ali površinah lahko virusi preživi do 24 ur. Virusi se lahko nahajajo na različnih površinah v okolju, na primer na pohištvu, oblačilih, trgovinskih pultih, na nakupovalnem vozičku ali uporabljenem robčku.

Otroci se najpogosteje okužijo z respiratornim sincicijskim virusom

Na mariborskem zavodu za zdravstveno varstvo so zapisali, da je pri dojenčkih in majhnih otrocih najpogostejša okužba z respiratornim sincicijskim virusom (RSV). Znaki okužbe se lahko sprva kažejo kot prehlad in lahko vključujejo zvišano telesno temperaturo, voden izcedek iz nosu in druge znake prehlada. Znaki se lahko poslabšajo, ko se virus razširi v pljuča, in se kažejo kot suh, dražeč kašelj, težko dihanje, sopenje ali piskajoče dihanje, hitro dihanje, tudi pomodrevanje ali daljši dihalni premori.

Z respiratornim sincicijskim virusom se v prvem letu življenja okužita dve tretjini dojenčkov, do dopolnjenega drugega leta pa se z njim okuži skoraj vsak otrok. Pri večini zdravih otrok in odraslih oseb povzroči le prehlad in ne pušča posledic. Resno zbolijo predvsem otroci iz ogroženih skupin (dojenčki do tretjega meseca starosti, prezgodaj rojeni otroci, otroci s kronično boleznijo pljuč in otroci s prirojeno srčno napako). Zdravljenje okužb z RSV je simptomatično oziroma podporno, kar pomeni, da je treba obolelemu zagotoviti počitek, dovolj tekočine in zdravila za širjenje dihalnih poti.

Pri majhnih otrocih je RSV najpogostejši virusni povzročitelj bronhiolitisa (vnetje malih dihalnih poti) in pljučnice (vnetje drobnih pljučnih mešičkov). RSV povzroča od 50 do 90 odstotkov vseh primerov bronhiolitisa in od 10 do 30 odstotkov bronhitisa pri otrocih. Najhujše okužbe zahtevajo zdravljenje v bolnišnici ali celo sprejem v intenzivno enoto, opozarjajo.

Redno umivanje rok, oboleli bi se morali izogibati stokov z drugimi

Obolele osebe bi se morale izogibati stikov z zdravimi ljudmi in izvajati higienske ukrepe, kot so redno umivanje rok s toplo vodo in milom ter pravilna higiena kašlja. Okužb z respiratornimi virusi ne smemo jemati zlahka – bolna oseba naj ostane doma in se pozdravi, saj se bodo s tem zmanjšale možnosti zapletov bolezni pri bolniku in širjenje okužbe v vrtcu, šoli, delovni organizaciji in v družini.

Kot svetujejo na zdravstvenem zavodu, je treba večkrat dnevno prezračiti bivalne prostore in redno čistiti z virusi onesnažene površine, kot so kljuke ali stikala. Starši naj poskrbijo, da se otroci čim več gibajo na svežem zraku, če imajo novorojenčka, pa je priporočljivo, da v sezoni okužb dihal sorojenec ne obiskuje vrtca. Hkrati tudi odsvetujemo obiske družin z dojenčki, mlajšimi od dveh meseca starosti.

Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje gripe pa še zmerom ostaja vsakoletno cepljenje, še pravijo na zavodu za zdravstveno varstvo Maribor.