V skladu z nedeljskim dogovorom so danes na seji vlade pripravili ukrepe za zapolnitev 200-milijonske luknje, ki je nastala po ustavitvi zakona o davku na nepremičnine.
Kot je pojasnil minister Uroš Čufer, bodo vir dohodkov racionalizacija javnega sektorja, višje trošarine, več dividend državnih podjetij in upoštevanje večjih dohodkov na račun višje gospodarske rasti.
Podrobnosti v zvezi z novimi prihodki je pojasnila državna sekretarka Mateja Vraničar. Kot je dejala, računajo na boljši izplen na področju davka na dodano vrednost in davka od dohodka pravnih oseb.
Obetajo se višje trošarine
Na področju trošarin predlagajo ukinitev posebne trošarinske olajšave za mešanje biogoriv s fosilnimi gorivi, ki sicer na končno ceno goriva ni vplivala, pri energentih (bencin, ekstra lahko kurilno olje, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin), se povišajo trošarine za 2 odstotka, pri dizelskem gorivu pa za 4,3 odstotka.
Trošarine na alkohol se povečajo za 10 odstotkov, izjema je le vino, pri cigaretah za pet odstotkov, sprememba bo tudi pri drobno rezanem tobaku. Trošarine na tobak se sicer uvajajo s 1. majem, trošarine na energente pa se bodo spremenile ob novi uskladitvi cen.
Višje trošarine so trajen ukrep, ki naj bi v proračun letno prinašal okoli 90 milijonov evrov, letos pa med 50 in 52 milijonov evrov. 15 milijonov naj bi prišlo iz naslova energentov, 17 iz ukinitve olajšave za biodizel, 5,8 milijona iz naslova višje trošarine za alkohol in 14 milijonov evrov na račun tobaka. V izračunih sicer nižje potrošnje zaradi višjih trošarin niso predvidevali.
Kaj višje trošarine pomenijo za cene?
Podražitve zaradi višjih trošarin bodo sicer odvisne od ponudnikov teh izdelkov, kolikšen del stroška bodo pač prenesli na potrošnika, je pojasnila Vraničarjeva. Načeloma pa naj bi se energenti podražili za od 1,5 do 1,9 centa na liter, pri alkoholnih pijačah pa bo trošarina pri pollitrski pločevinki ali steklenici piva odslej znašala 30 centov, oziroma 6 centov (namesto 5,5) na odstotek alkohola.
Dodatni milijoni na račun okrevanja gospodarstva
Od divident iz državnih podjetij pričakujejo dobrih 42 dodatnih milijonov. Vprašanje pa je tudi, kako realno je, da bo država te milijone res dobila. Vlada je namreč letos sprva računala na 100 milijonov od dividend, po novem računa na 140 milijonov iz dobička državnih podjetij, čeprav je bil lanski izkupiček zgolj 92 milijonov.
Več prihodkov vlada pričakuje tudi zaradi zaradi izboljšanih napovedi gospodarske rasti in že doslej sprejetih ukrepov za izboljšanje pobiranja javnih dajatev in pregon sive ekonomije, predvsem od davka na dodano vrednost in davka od dohodkov pravnih oseb. Pri tem je finančni minister Uroš Čufer omenil številko 55 milijonov evrov dodatnih prihodkov. Davčna in carinska uprava sicer izkazujeta aktivni davčni dolg v višini okoli 900 milijonov evrov.
Zategovanje pasu
Čufer je napovedal tudi racionalizacijo v javni upravi. Varčevati bodo morali v vseh javnih zavodih in agencijah oz. vsi posredni proračunski uporabniki. Tu si vlada obeta od 40 do 50 milijonov evrov dodatnih prihodkov, načrte za racionalizacijo pa morajo do 15. maja pripraviti posamezna ministrstva.
Obrtna zbornica: višje trošarine – nove težave
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije že opozarja, da bo napovedan dvig trošarin na elektriko, energente in alkohol prizadel malo gospodarstvo, kar je v nasprotju z obljubami vlade, da gospodarsko ne bo več dodatno bremenila. "Vlada bi morala proračunsko luknjo napolniti na druge načine, denimo z racionalizacijo v javnem sektorju in z učinkovitejšim nadzorom črnega ter sivega trga," pravijo.
Zaradi višjih trošarin bodo najbolj prizadete predelovalne dejavnosti, prevozniki ter gostinci.
Podpredsednik Sekcije za gostinstvo in turizem pri OZS Drago Delalut ob tem pojasnjuje: "Gostinci se že sedaj težko spopadamo s krizo, samo v lanskem letu nam je promet upadel za približno 20 do 30 odstotkov. Dvig trošarin na alkoholne pijače pa bo stanje v gostinski dejavnosti še poslabšalo."
OZS zato vlado poziva, da namesto dviga trošarin poišče sredstva za krpanje proračunske luknje z racionalizacijo v javnem sektorju ter z učinkovitejšim nadzorom sivega ter črnega trga. In dodajajo, da je pri dvigovanju trošarin zelo pomembno njihovo postopno dvigovanje, saj imajo pretirani skoki v smislu dvigovanja trošarin na trošarinske izdelke nasprotni učinek, saj se poveča črni trg s temi izdelki.
GZS vladi: Takoj umaknite predlog o višjih trošarinah!
Podobno sporočilo je na Gregorčičevo romalo tudi z Gospodarske zbornice Slovenije (GZS). Vlada z ukrepi za krpanje proračunske luknje znova obremenjuje podjetja in s tem ogroža delovna mesta pri izvoznikih, poudarjajo in vlado pozivajo, naj takoj preneha s takšnimi potezami.
Zmotile so jih predvsem napovedane višje trošarine na energente, ki bodo, kot pravijo, vnovič obremenili industrijo, in to zlasti izvozno. "Če k temu dodamo, da je veliko podjetij iz jeklarske, papirne, kemijske, gradbene industrije v tuji lasti, je to tudi vnovično izjemno slabo znamenje tujim investitorjem. Takšne poteze pomenijo nov avtogol prizadevanjem za oživitev gospodarstva," so zapisali na GZS.
KOMENTARJI (1251)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.