Pahor z zlatim redom za zasluge odlikoval Tržaški partizanski pevski zbor

Predsednik države Borut Pahor je Tržaškemu partizanskemu pevskemu zboru Pinko Tomažič podelil zlati red za zasluge za prispevek k utrjevanju slovenske nacionalne zavesti v zamejstvu. Ob tem je poudaril, da je partizanstvo v celoti kot fenomen upora proti okupatorju slavno dejanje našega naroda in da je pesem pomemben del slovenske identitete.

Predsednik republike je podelitev odlikovanja utemeljil z izjemnim prispevkom zbora k utrjevanju slovenske narodne zavesti v zamejstvu, z ohranjanjem izročila slovenskega odporništva s partizansko in uporniško pesmijo ter z uveljavljanjem slovenske kulture.

Kot je ob podelitvi odlikovanja na dan boja proti okupatorju v predsedniški palači dejal Pahor, značaj zbora in njegovo poslanstvo izžarevata domoljubje, svobodomiselnost in uporništvo. "Kljub temu ali pa prav zaradi tega iz zbora veje izjemen življenjski optimizem. Na glas poje o svoji globoki ukoreninjenosti v slovensko nacionalno izkušnjo. Z vsako pesmijo sporoča trdno, skoraj trmasto in domala premočrtno vrednostno orientiranost. Gre za velika sporočila," je poudaril predsednik.

Pahor je še dejal, da bi "ob potrebni meri strpnosti in medsebojnega spoštovanja, na osnovi sprave in narodne pomiritve, lahko celotno slovenstvo sedanje generacije praznovalo te pomembne mejnike enako zanosno in ponosno".

Po njegovih besedah gre za "vprašanje, ali skoraj tri četrt stoletja kasneje Slovenci premoremo toliko razuma in poguma, toliko zrelosti in modrosti, da razumemo, kaj v naši preteklosti nas je osvobajalo in nam je danes v slavo in spomin in kaj nas je zasužnjevalo in nam mora biti danes v opomin". Partizanstvo je tako po njegovem prepričanju slavno dejanje našega naroda, zato si "zasluži zgodovinski spomin in nam krepi našo samozavest pri soočanju z izzivi današnjega sveta".

To je prva Pahorjeva odločitev o podelitvi odlikovanja v njegovem mandatu. Poleg Pahorjeve partnerice Tanje Pečar so se slovesnosti ob podelitvi udeležili tudi predsednik DZ Janko Veber, nekdanja predsednika republike Danilo Türk in Milan Kučan, vrh Slovenske vojske in policije ter literat in publicist Ciril Zlobec.

Državne proslave tudi letos ni bilo

Prireditve se je prav tako udeležil tudi predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Janez Stanovnik, ki je v izjavi za medije dejal, da je danes nagrajeni zbor s svojim obstojem in svojo pesmijo dokazal, da je narod, ki poje, ko v borbi krvavi, neuničljiv. "Treba se je boriti proti vsem tiranijam, proti vsem zatiranjem človekove svobode. In zaradi tega je pesem partizanskega pevskega zbora za današnje priložnosti, ko nas zatira svetovni finančni kapital, še kako aktualna," je dejal.

Stanovnik se je odzval tudi na to, da ob današnjem prazniku ni državne proslave. "Narod praznik časti kot državni praznik – ne glede na to, ali je državno priznan ali ne. To je največji praznik Slovencev, to je praznik slovenskega odpora," je poudaril.

Praznujemo od leta 1992

Dan upora proti okupatorju praznujemo od leta 1992, pred tem pa smo praznovali dan Osvobodilne fronte (OF). 27. april je bil kot dan OF po drugi svetovni vojni določen zato, ker naj bi bila leta 1941 v Ljubljani ustanovljena OF, čeprav je bila dejansko ustanovljena Protiimperialistična fronta in to dan prej.

V hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani so se namreč 26. aprila 1941 sestali predstavniki Komunistične partije Slovenije Boris Kidrič, Boris Ziherl in Aleš Bebler, krščanski socialist Tone Fajfar, član društva Sokol Josip Rus ter kulturniki Ferdo Kozak, Franc Šturm in Josip Vidmar. Ustanovili so Protiimperialistično fronto, ki se je po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 preimenovala v OF in pozvala k oboroženemu uporu.

Zgodovinar Janko Prunk pomen praznika vidi v obeleževanju protifašizma, ki je po njegovih besedah evropska vrednota, zgodovinar Jože Pirjevec pa ga vidi kot spomin na dan, ko smo se Slovenci uprli in s tem postali zgodovinski narod.