Posledice varčevanja v zdravstvu: več samoplačništva in porast kroničnih bolezni

Zdravstveni zavodi takšnemu zniževanju sredstev, ki se obetajo v prihodnjem letu, ne morejo slediti, ne da bi se znižala kakovost zdravstvenih storitev, opozarja direktor ZD Ljubljana Rudi Dolšak. Tako nameravajo zaradi varčevanja v ZD Ljubljana med drugim zmanjšati obseg laboratorijskih storitev na bolnika, uporabljali bodo tudi cenejše materiale.

Dolšak je povedal, da bodo predvideni varčevalni ukrepi v prihodnjem letu znižali operativna sredstva za zdravstvo za deset odstotkov. ZD Ljubljana, ki je največji zdravstveni zavod na primarni ravni v Sloveniji, bo tako v prihodnjem letu ob 5,5 milijona evrov. To po besedah Dolšaka pomeni, da ne bodo mogli več poslovati normalno in zagotavljati razvoja osnovnega zdravstva, kakršnega bolniki pričakujejo in je bil tudi v preteklih letih zagotovljen.

Dilema: ali manj materiala ali cenejšega

Glede na to, da stroški dela predstavljajo 72 odstotkov vseh prihodkov ZD Ljubljana ter da so v preteklih letih sklestili nemedicinske stroške do minimuma, bodo primorani v prihodnjem letu zniževati sredstva za bolnike, pa je napovedala strokovna vodja ZD Ljubljana Tonka Poplas Susič. Tako nameravajo za 10 odstotkov znižati sredstva za zdravila in ampulna zdravila, za osem odstotkov sredstva za obvezni material, za 10 odstotkov za zobozdravstveni material, za pet odstotkov za potrošni material in za osem odstotkov sredstva za laboratorijski material.

Po besedah Poplas Susičeve imajo pri krčenju sredstev za material na izbiro dvoje: "Ali bo na voljo toliko manj materiala ali pa bodo kupili za toliko cenejši material." Glede na to, da sledijo principu enakovredne obravnave bolnikov, bodo izbrali slednje. Okrnjena bo tudi osnovna diagnostika za bolnike. Nujne laboratorijske preiskave bodo sicer zagotovljene, ne bodo pa na primer izvajali kontrolnih laboratorijskih preiskav po naročilu specialistov. Poplas Susičeva se sicer zaveda, da bodo s tem obremenjeni bolniki, ki bodo morali za te preglede obiskati specialiste, s čimer se bo tudi povečal pritisk na specialistični nivo.

Krnjenje sredstev za osnovno zdravstveno dejavnost po mnenju Polas Sušičeve vodi v to, da bodo bolniki slabše vodeni in nadzorovani, zato je po njenih besedah pričakovati, da bodo v nekaj letih porasle kronične bolezni. Hkrati pa je pričakovati tudi povečanje deleža samoplačništva v zdravstvu.

Dolšak napoveduje razrešitev vseh direktorjev

Dolšak je tudi opozoril na določbo zakona o izvrševanju proračunov, po kateri se bo razrešilo direktorje, če zavodi ne bodo poslovali pozitivno. Po njegovem mnenju bodo v prihodnjem letu razrešeni vsi direktorji javnih zdravstvenih zavodov, saj bodo zagotovo vsi poslovali z minusom. Ti ukrepi namreč po njegovem mnenju "pehajo v izgubo tudi tiste zdravstvene zavode, ki so doslej poslovali pozitivno", med njimi je tudi ZD Ljubljana.

"Dejstvo je, da zdravstvo potrebuje več sredstev. To je dejstvo, ki ga bo mogla razumeti tudi politika," je opozoril in dodal, da nespametne in neodgovorne politike več ni moč tolerirati. Po mnenju Poplas Susičeve bosta januar in februar v prihodnjem letu "pokazala, kako nizko je zdravstvo", "da zdravstvo tega ne bo moglo preživeti in da bo marec tisti, ki bo moral postaviti nove okvire". Sicer pa se po njenem mnenju "zdravstveni sistem ukvarja z gasilskimi akcijami reševanja zdravstvene zakonodaje".