'Poleg iskanja je glasba prepuščanje občutkom, instinktu in intuiciji'

Nekdaj poznan kot pevec zasedbe The Tide, zdaj pa že nekaj let na samostojni poti v zasedbi Bordo, je Tomaž Štular po dolgih letih v glasbi še vedno na poti iskanja. "V The Tide nas je bilo pet, kar je nekaj povsem drugega. Vedno so potrebni kompromisi, pri Bordo pa sem sam s producentom Petrom Penkom in imam sam zadnjo besedo, kako bom zadevo izpeljal in kako bo zvenela. Prav v izštekani različici nastopa v živo pa se čutijo instrumenti, odigrani v živo, hkrati pa dajem vsakemu glasbeniku dovolj maneverskega prostora, da lahko izrazi samega sebe. Igranje v živo se čuti v energiji, studio vedno vzame del duše pesmi, zato so živi nastopi vedno najboljši možni način, da slišite pesmi, pod pogojem, da imaš dober spremljevalni bend," nam je razložil Tomaž.

Glasba torej najbolj živi na nastopih, je prepričan. "Kar lahko slišiš v živo, morda ni na plošči, kjer je vse bolj spolirano. Vokal je pri meni precej v ospredju, da ga instumenti ne povozijo," je opisal ploščo v živo, kjer je njegova čutna glasba z besedili, ki so po dolgih letih zdaj v sloveščini, zagotovo predstavljena na najboljši možni način. Kdor zasedbe Bordo ni doživel v živo, bržčas zamuja, sicer pa je dober dokument le-tega prav koncertno-akustični spektakel, ki je na Štularjevo željo na voljo vsem, ki želijo podoživeti to doma, v avtu, ali pač kjer koli in kadar koli bi se jim zahotelo glasbe, ki se dotakne duše in srca.

"S Penkom bova pri novih pesmih, ki že nastajajo, še bolj šla v minimalizem, kar se sliši tudi pri teh akustičnih nastopih, zdaj pa bova v tem pogledu na tak način pristopala še v studiu," obljublja Štular, ki priznava, da mu večje število ljudi v občinstvu daje še večji zanos in hkrati izziv, da vsem tem ljudem pove svoje misli, ki jih je izlil v pesmi.

"V mojih letih in z mojimi izkušnjami, bi moral poslušati več glasbe, saj jo potrebuješ, da lažje stopiš iz svojih kalupov. Po eni strani tavaš in iščeš, po drugi strani pa je glasba enostavna, prepustiti se moraš občutkom, instinktu in intuciji in samo peljati naprej. Pesem mora voditi tebe, ne ti pesmi. Seveda jo najprej napišeš, nato pa moraš razpreti svoje notranje občutke, odpreti čakre in ji pač slediš," je prepričan.

Za glasbo meni, da je dobro, če je malo tudi jezna. "Ideja, vokalna linija, občutki, na tem gradim, nimam vnaprej določene teme, ali zadev, ki bi si jih želel obdelati ali omeniti. Če bi živel v drugačnem okolju, bi imel morda več travmatičnih izkušenj, kot pa ob življenju v Kranju, kjer mi je lepo. Kar pa ne pomeni, da nimam notranjih bojev, da nimam vprašanj, ali da me marsikaj ne zmoti. Takrat potem lahko dam vse to iz sebe, v svojo umetnost. Vsaka pesem je svoj otrok, ki ji je namenjeno, kar ji pač je. Ljubezenska pesem je lahko zelo zavita in zapletena. Na silo pa seveda ne gre nič," je razmišljal.

"Spremembe so dobre. Vsak gre po svojih poteh, ki jih ubira. Takoj pa se pojavi tudi dvom in strah, a potem je dobro, da se spomniš, kakšen je bil občutek, ko si dobil določeno idejo. Če je bil dober, ga skušaš instinktivno razvijati naprej, da prideš do cilja," nam je še zaupal. Pesmi Bordo brez dvoma sežejo v srce, posebej pa je to čutiti v akustičnih različicah pesmi, ki jim lahko prisluhnete v posnetkih!