S pomočjo lastnega studia je režiser, scenarist in producent ustvaril pogoje za raziskovanje posebnih učinkov v industriji ter posledično obveljal za inovatorja številnih filmskih tehnologij. Vse to je preizkusil tudi v epski sagi Vojna zvezd, ki je postala pravi popkulturni fenomen in ena komercialno najuspešnejših medijskih franšiz na svetu.

"Vojna zvezd ni nič drugega kot mitologija," so zapisali organizatorji filmskega festivala v Cannesu, kjer bodo Lucasu letos podelili častno zlato palmo za življenjsko delo. S franšizo je po njihovem mnenju ustvaril uspeh brez primere – "vesolje s svojo geografijo, prebivalstvom, jeziki, moralnimi vrednotami in celo vozili" ter očaral ameriške množice.

V svet filma je vstopil kot študent filmske produkcije, pridobil je tudi štipendijo studiev Warner Bros. ter med drugim prijateljeval s še enim študentom filma Stevenom Spielbergom, ki je režiral prve štiri dele o Indiani Jonesu. Podobno kot Vojna zvezd je tudi serija o profesorju arheologije, ki ga je upodabljal igralec Harrison Ford, svoj odmev dosegla zunaj filma, med drugim v knjigah, stripih in videoigrah.

Lucasa so že v mladosti pritegnile slike, risbe in stripi, pozneje se je začel zanimati tudi za digitalno umetnost. Zbral je številna dela, v njegovi zbirki pa so poleg številnih predmetov, povezanih s filmsko umetnostjo, tudi slike Edgarja Degasa, Pierra-Augustea Renoirja in Normana Rockwella.

Za svojo zbirko se je odločil postaviti muzej, ki ga je sprva nameraval zgraditi v San Francisu, nato v Chicagu, nazadnje pa je lokacijo našel blizu Univerze Južne Kalifornije v Los Angelesu, kjer je diplomiral iz filmske umetnosti. Muzej, ki bo po napovedih prva tovrstna institucija na svetu, posvečena vizualnemu pripovedovanju zgodb, bodo odprli predvidoma prihodnje leto.