Policisti končali več kot polletno stavko

Po dolgotrajnih pogovorih s predstavniki vlade je Policijski sindikat Slovenije (PSS) prekinil stavko. Minister za notranje zadeve Gregor Virant, generalni direktor policije Stanislav Veniger in predsednik PSS Radivoj Uroševič so danes na ministrstvu pravkar podpisali stavkovni sporazum, s čimer je zaključena več kot polletna stavka dela slovenskih policistov. Vsi vpleteni akterji trdijo, da so zadovoljni.

Virant pravi, da sporazum, ki ga je označil za razumen kompromis, na ministrstvo prinaša socialni mir. Virant je izpostavil, da bo odslej jasno urejeno plačevanje nadur. Sporazum določa še, da policisti ponoči zaradi varnosti patruljirajo v dvojicah. To je eden od dogovorov, ki jih v sporazumu z drugim sindikatom ni.

Za Viranta je pomembno, da sporazum ne posega v enotni plačni sistem javnega sektorja. Po njegovih besedah bi bilo to neodgovorno, saj bi vsak tak poseg povzročil "učinek domin, ki vodi v neizogiben bankrot proračuna". Kot je dejal, je denar policija z racionalizacijami v zadnjih letih privarčevala sama oz. je ta znesek v primerjavi s privarčevanim relativno majhen.

Predlog sporazuma, ki ga je vlada v ponedeljek objavila na svoji spletni strani, glede mase plač sledi sporazumu med vlado in Sindikatom policistov Slovenije (SPS), podpisanim konec maja. Tako se sredstva za plače, ki so namenjena za delo notranjega ministrstva in policije za leti 2013 in 2014, ne smejo zmanjšati.

Po sporazumu med vlado in PSS bo omogočeno izplačilo delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela pri izvajanju projekta Akcija zagotavljanja varovanja življenja in premoženja ljudi. Pri tem bo vlada zagotovila ministrstvu dodatna sredstva za izvajanje projekta, in sicer do konca leta 2013 v višini 600.000 evrov, za leto 2014 pa dodatnih 1,8 milijona evrov.

Sporazum prinaša tudi dogovor, da na policiji in ministrstvu do 1. januarja 2015 ne bo odpuščanj zaposlenih iz poslovnih razlogov, ta pa niso predvidena niti za leti 2015 in 2016. Posamezni dogovori v okviru sporazuma ne posegajo v plačni sistem in enotno višino povračil stroškov in drugih prejemkov v zvezi z delom zaposlenih v javnem sektorju.

Ali bo vse dogovorjeno tudi izpolnjeno?

Uroševič se je predvsem zahvalil prebivalcem, ki da so jih ves čas izvajanja stavke razumeli. Po njegovih besedah so člani sindikata z vsebino sporazuma zadovoljni in razumejo, da "je bila to misija nemogoče". Vendar, kot pravi, obstaja bojazen, ali bo vse dogovorjeno tudi izpolnjeno.

Zato so po njegovih besedah v sporazum vstavili določene varovalke, da se jim ne bi dogajalo tako kot pri prejšnjih sporazumih. Zagotovil je, da bodo budno spremljali izvajanje sporazuma ter vsako morebitno odstopanje poskušali najprej rešiti v socialnem dialogu.

PSS sicer še ne razmišlja o umiku tožbe, s katero izpodbija sporazum vlade in SPS. Kot je pojasnil Uroševič, namreč ni šlo za problem glede sredstev, ki so več ali manj določena v obeh sporazumih. Težava, ki še vedno ni rešena, je po njegovih besedah delitev teh sredstev. Zato je v sporazumu tudi določeno, da merila za to dogovorita reprezentativna sindikata in ministrstvo.

Je bila stavka sploh potrebna?

V Sindikatu policistov Slovenije (SPS) glede sporazuma vidijo precej nejasnosti. Po njihovem mnenju ni popolnoma jasno, ali se bo izplačeval povečan obseg dela vključujoč ali izključujoč sporazum med SPS in vlado. Ta sporazum se niti nikjer ne omenja, zato je možna škodljiva interpretacija v škodo zaposlenih, opozarjajo v sindikatu. Kot pojasnjujejo, je povečan obseg dela na podlagi projekta za policijo po sporazumu med vlado in PSS za 516.000 evrov nižji od tistega, ki ga je izposloval SPS z majskim sporazumom.

Predsedniku SPS Zoranu Petroviču se ob tem zastavlja še vprašanje, ali je bilo treba toliko časa in dialog v obliki stavke glede na to, kar sporazum prinaša.