Policijski sindikat Slovenije (PSS) stavka že približno pol leta, danes pa so se odločili, da bodo s petkom zaostrili stavko. Vrhunec aktivnosti načrtujejo v septembru, če do takrat ne bo ustreznega odziva vlade. Septembra bo ravno potekalo evropsko prvenstvo v košarki in bodo v Slovenijo takrat prišli navijači iz številnih držav.
Sicer pa bodo njihove aktivnosti najbolj opazne na mejnih prehodih, pri nadzoru cestnega prometa ter vzdrževanju javnega reda in miru. Kot je povedal predsednik sindikata Radivoj Uroševič, bodo stavkajoče pozvali, naj naredijo "minimum od minimuma". Uroševič se sicer vsem državljanom, ki jih bo njihova stavka kakor koli prizadela, že zdaj opravičuje.
Notranji minister Gregor Virant pravi, da so nekatere zahteve nemogoče in nesprejemljive, zato vlada pri svojih stališčih ne bo popuščala. Ob tem napoveduje usmeritve policiji, da mora promet na mejnih prehodih tudi v primeru zaostritve stavke potekati tekoče. Virant pa je tudi požugal, da v nasprotnem primeru sledijo ustrezni ukrepi.
Ob tem je spomnil, da se vlada s sindikatom že dolgo pogaja in so številne zadeve dogovorjene. Težava, ki je nastala s stavko policistov, je sicer po Virantovih ocenah v veliki meri posledica tega, da imamo v policiji dva sindikata, "ki tekmujeta drug z drugim". "Pri tej stavki gre mogoče celo bolj za sindikalni prestiž kot za kaj drugega," je pristavil Virant.
Po njegovih besedah so namreč v dogovoru z enim od dveh sindikatov zagotovili pomemben znesek za plače v policiji, za t. i. povečan obseg dela in tako za policijo precej naredili.
V PSS so se za zaostritev stavke odločili zaradi, po njihovem mnenju, ponižujočega odnosa vlade, ki da se že pol leta, kolikor traja stavka zaposlenih v policiji in na notranjem ministrstvu, izogiba reševanju problematike že zapadlih obveznosti iz veljavnih sporazumov med vlado in sindikatom.
Po besedah sindikalista Mitje Gregorca pa so bili doslej v sindikatu potrpežljivi do obljub države, zdaj pa bodo "te stvari malo drugače zastavili". Tako nameravajo denimo tuje državljane, zlasti tiste, ki bodo v času počitnic potovali na morje, obveščati, "v kakšni državi so trenutno in da se tukaj ni smiselno ustavljati, saj da Slovenija še svojim državljanom ne nudi osnovnih človekovih pravic", je še izpostavil Gregorc.
PSS je pred kratkim sicer na sodišče vložili tudi zahtevo za začasno odredbo ter tožbo za ničnost maja podpisanega sporazuma in dogovora med ministrstvom za notranje zadeve, vlado ter Sindikatom policistov Slovenije. Sodišče je sicer zavrnilo zahtevo po začasni odredbi. Po besedah predstavnika PSS Roka Cvetka so se za sodno pot odločili, ker je ministrstvo sporazum enostransko sklenilo le z enim policijskim sindikatom, z njihovim pa ne.
Ministrstvo: Nesprejemljivo
Na zahteve Policijskega sindikata Slovenije so se odzvali tudi na ministrstvu, kjer pravijo, da je ministrstvo s sindikati zaposlenih v policiji in na ministrstvu vzpostavilo korekten dialog. "Z enim od dveh policijskih sindikatov (SPS) je minister po pooblastilu vlade podpisal sporazum, ki policiji zagotavlja znatna dodatna sredstva v višini 825.000 evrov za letošnje in 2.100.000 evrov za prihodnje leto, za dodatno plačilo zaposlenim v nadpovprečno obremenjenih enotah. Dodatna sredstva so bila zagotovljena kot izraz upoštevanja racionalizacije stroškov in zmanjševanja števila zaposlenih v policiji v zadnjem odbobju," so zapisali v odzivu.
Zahteve PSS, ki se nanašajo na dvig plač za najmanj deset odstotkov, pa so finančno nevzdržne in v težkih ekonomskih razmerah povsem nesprejemljive, menijo. "Poleg tega bi bilo spreminjanje razmerij med plačami policistov in drugih zaposlenih v javnem sektorju izven plačnega sistema javnega sektorja oziroma izven skupnih kolektivnih pogajanj z vsemi sindikati javnega sektorja nezakonito in bi pomenilo rušenje enotnega plačnega sistema, s tem pa začetek bankrota države," še pravijo.
Ministrstvo sicer od sindikata pričakuje, da se bo stavka izvajala na zakonit način, kar pomeni, da državljanom ne sme povzročati nevšečnosti.
KOMENTARJI (147)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.