Pogosto ima opravka z zalezovalci

Prisha je v Parizu že od 10. februarja, ostaja pa do četrtka, saj se v sredo konča pariški teden mode, zaradi katerega se je odpravila tja. In kako je videti njen običajni dan? "Vsak večer dobim elektronsko pošto s castingi za naslednji dan. Pregledam lokacije, kje se castingi nahajajo, na kateri metro moram, na kateri postaji izstopim, saj castingi niso na istem mestu, ampak so razpršeni po vsem Parizu. In potem se naslednji dan odpravim po castingih, tako da se moj dan začne okoli osme ure zjutraj. Vsi castingi potekajo približno isto, pridem tja, se preobujem v visoke pete, čakam v vrsti ali ne, casting direktor me sprejme, pogleda mojo predstavitveno knjigo z mojimi fotografijami, mi reče, naj pokažem svojo hojo, vzame iz knjige 'composite card' (to je kot večja vizitka z mojo fotografijo, merami in drugimi podatki od agencije) ter me pofotografira. Moj dan se konča različno, odvisno od števila castingov oziroma, kdaj poteka kakšen casting, po navadi pa pridem domov ob sedmih zvečer," nam je razkrila manekenka, ki je imela do zdaj že nekaj čez 50 castingov. Pomembni casting direktorji lahko sicer izbirajo manekenke tudi za deset različnih modnih revij. Če na castingu zanjo ne pokažejo zanimanja, Prisha ni preveč razočarana. "Pomembno je, da ničesar ne jemlješ osebno, ker razlog, da te ne izberejo ni, ker bi bilo kaj narobe s teboj, ampak je samo stvar okusa oziroma mode. Veliko je tudi na tem, da izbirajo dekleta, ki so pred tem delale modne revije na tednih mode v New Yorku, Londonu in Milanu, kjer nisem bila, tako da ne pričakujem veliko. Preden sem prišla v Pariz, sem se odločila, da grem uživat ne glede na to ali bom dobila priložnost za delo ali ne. Včasih se seveda počutim potrto zaradi tolikšnih zavrnitev, ampak najraje niti ne razmišljam o castingih, oddelam svoje, zvečer pa se s prijatelji pogovarjam o čem drugem. Najtežje je, ko te drugi sprašujejo, kako je bilo na castingih, če že vem, če kaj delam, ko nekaj pričakujejo. Res je težko dobiti delo," pravi Prisha, ki na letošnjem tednu mode v Parizu ni delala na nobeni modni reviji, so jo pa za štiri dni najeli za delo v showroomu japonske modne oblikovalke Tsumori Chisato.

Prisha v Parizu živi v stanovanju za manekenke, ki ga ima v lasti njena agencija v Parizu, skupaj s šestimi sostanovalkami. "Tukaj vedno spoznam novo prijateljico," nam je povedala Prisha, manj pa ji je všeč samo mesto. "Nad Parizom nisem prav navdušena, ne počutim se varno, tukaj srečaš ogromno čudnih ljudi. Na vsakem vogalu te nekdo žica za denar. Najmanj mi je všeč metro, na katerem zelo smrdi. Drugače mi je všeč ta del, v katerem živim, v strogem centru, blizu opere in Montmartra, zato ker imam vse blizu, od svoje agencije, trgovine, tržnice, mesarja, ribarnice, veleblagovnice, do veliko različnih metro povezav in avtobusne postaje do letališča," nam je zaupala Prisha. V prostem času gre rada na sprehod na Montmartre ali pa zavije v najbližjo kavarno Starbucks.

Ko se mudi v tujini, Prisha najbolj pogreša dom, fanta, družino in prijatelje. "Že če bi imela svoj dom tukaj, bi bilo drugače, super bi bilo tudi, če bi bil kdo od bližnjih z mano," nam je dejala Prisha, ki pa bo morala na to, da v živo vidi svoje najbližje, počakati še nekaj časa, saj bo po Parizu najverjetneje odšla delat v Milano.