Koliko nas bo stalo sojenje stoletja?

Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič se je danes znova odzval na včerajšnjo sodbo v primeru Balkanski bojevnik. "Razumem ogorčenje v javnosti ob izreku oprostilne sodbe," je dejal in nadaljeval, da je bil to znova jasen znak, da slovensko sodstvo ni tako učinkovito, kot bi moralo biti. "Razumem, da tudi ta včerajšnji primer še dodatno erodira zaupanje ljudi v sodstvo in druge institucije te države. Lahko povem, da je kar nekaj pozivov s strani različnih javnosti, naj kot minister ukrepam, a dokler sodba ne bo pravnomočna, ne morem ukrepati," pravi minister, ki razmišlja, da bi nato na sodišče podal zahtevo po službenem nadzoru.

Dejal je, da je njegovo ministrstvo pristojno za sistemsko ureditev na področju delovanja sodstva, zato pripravljajo oziroma so večinoma že pripravili vse nujne sistemske spremembe, da bodo lahko sodišča ukrepala hitreje in odločala bolj transparentno. Med ukrepi je predvidena tudi krepitev osebne odgovornosti predsednikov sodišč. Vse sistemske spremembe gredo že prihodnji teden v vladno proceduro. 

Pličanič: Zakaj ni sodišče že prej ugotovilo, da so dokazi nezakoniti?

"Kar se lahko vsi vprašamo, je, zakaj se sodišče ni odločilo že prej tako, kot se je. Oprostilna sodba je bila izrečena zaradi nezakonito pridobljenih dokazov in sodišče bi moralo o tem odločiti bistveno prej. Vemo, da je postopek trajal približno dve leti in sam sem prepričan, da bi moralo to, ali so dokazi, na katerih temelji obtožnica, zakonito pridobljeni ali ne, biti jasno že precej prej in ne šele po dveh letih," je še dejal.

Gorenak: Isto sodišče je odobrilo prikrite preiskovalne ukrepe

Tudi notranji minister Vinko Gorenak se sprašuje o delovanju sodišča. "Isto sodišče je odobrilo prikrite preiskovalne ukrepe, isto sodišče je pripravilo dve presoji o tem, ali so ti prikriti preiskovalni ukrepi zakoniti ali ne, isto sodišče je imelo vseskozi te izsledke na mizi, odločilo pa je po dveh letih," je dejal in nadaljeval, da razlogov za dvome v delo kriminalistov nima.

Na vprašanje, ali je napačno ravnala tožilka, odgovarja, da njeno delo nadzira generalni državni tožilec Zvonko Fišer. "Videli bomo, kaj bo odgovoril," je zaključil Gorenak. 

Predsednika sodišča ugled ne skrbi

Predsednik Okrožnega sodišča v Ljubljani Anton Panjan je na dane očitke v oddaji 24UR OB ENIH odgovoril, da so za kar dvoletno obdobje kriva povsem objektivna dejstva. Kot pravi, so namreč imeli kar 17 obtožencev, obtoženi so bili za 39 kaznivih dejanj, gre za spis, ki ima 23.000 strani, sodni senat pa je imel veliko opravka tudi z 20 kvalificiranimi zagovorniki. "Kar je zaviralo potek postopka nekje od lanske jeseni, pa je bila nekooperativnost srbskega sodišča,“ pojasnjuje Panjan. Naše sodišče je namreč večkrat pozivalo njihovo, da posreduje dokumentacijo, ki je bila dostavljena šele 23. 10. 2012. Sodni senat je 25. 10. obravnaval to dokumentacijo in 6. 11. sprejel ključni sklep. "Slovenske prisluhe je zavrnil sodni senat, a so bili v neposredni povezavi s srbskimi, zato o njihovi izločitvi ali dovolitvi ni bilo mogoče odločati prej,“ pravi.

Ne strinja se z oceno, da je Slovenija nekakšna oaza v primerjavi z drugimi, kar naj bi demantirala statistika glede sodb, je pa res, da glede dokazov v Srbiji že zakonsko velja nižji standard. "Že zakonsko je stopnička nižje, saj tam zadostuje že razlog za sum, pri nas pa utemeljeni razlog za sum,“ pravi.

Ugled sodstva ga ne skrbi, saj da oprostilna sodba ne sme biti nikakršna sramota za sodišče, lahko pomeni celo ugled. Zaveda se, da je to sicer trenutno malce drzna izjava, saj so v tej prvi stopnji oproščeni domnevni člani narkokartela, kar je izjemno zavržno dejanje, pravi.

Meni, da slovenski sodniki delujejo tako kot morajo, pri tem pa dodaja, da nikakor niso samo obsodilne sodbe garancija za delovanje pravne države.

Masleša si bolj direktnega vplivanja na sodstvo ne predstavlja

Na val ogorčenja se je precej ostro odzval tudi Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča Slovenije. Razočaran je nad odzivom in izjavami ministra Pličaniča. Pravi, da si bolj direktnega vplivanja na sodstvo ne predstavlja. Izjave kažejo "na popolno nerazumevanje načela delitve oblasti". "Sodstvo je tisto, ki pove, kaj je prav in kaj ne," pravi in dodaja, da se je sicer že večkrat dogajalo, da se je izvršilna veja odzvala na prvo žogo, a ustava ne dopušča takšnih izjav. Gre za "jadranje na krilih ogorčenja", ki ni sprejemljivo, pravi. 

Erjavec sodbo označuje za katastrofo

Predsednik DeSUS Karl Erjavec je pred današnjo sejo vlade ocenil, da je torkova sodba v zadevi Balkanski bojevnik "katastrofa za slovensko sodstvo in slab signal tudi za ljudi". Ljudje namreč po njegovih besedah ne pričakujejo samo, da "bomo reševali težave v zvezi z gospodarsko in finančno krizo, temveč pričakujejo tudi, da se bo uveljavila pravna država". Torej, da bo tiste, ki so kradli, ki se ukvarjajo s kriminalom, doletela tudi ustrezna kazen, je bil odločen Erjavec.

Koliko nas bo stalo sojenje stoletja?

Sandra Udrih, Marko Bublič in Anes Selman bodo morali, če bo sodba pravnomočna, sami kriti stroške celotnega procesa. Dejanu Zupanu, ki je bil obsojen na sedem let zapora, pa jih ne bo treba plačati, saj tega ni sposoben, zato jih bo kril proračun. Prav tako bomo davkoplačevalci plačali vse stroške drugih 13 oproščenih, na čelu z Draganom Tošićem.

In koliko nas bo to stalo? Policijsko varovanje oproščenih domnevnih članov slovenskega narkokartela: 160.000 evrov. Sodna uprava: 60.000 evrov. Plačali bomo še druge stroške, denimo sodnega senata, ki je v primeru odločal, in stroške 14 odvetnikov, ki so t. i. bojevnike branili. Skupaj naj bi nas to stalo okoli 1.400.000 evrov. Plus odškodnine, ki jih oproščeni lahko zahtevajo.