FOTO: Prvič v zgodovini EU bo proračun manjši od predhodnega

Evropska unija ima nov proračun za obdobje 2014–2020. "Imamo dogovor! Evropski svet se je dogovoril o večletnem finančnem okviru za preostalo desetletje. Splačalo se je čakati," je tvitnil predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy, potem ko so se voditelji držav EU več kot 26 ur pogovarjali o višini proračuna. Van Rompuy je priznal, da voditelji preprosto niso mogli prezreti finančne realnosti v Evropi, zato je to proračun zmernosti

V prihodnjem finančnem obdobju bo evropskega denarja za približno 3,5 odstotka manj kot v sedanji finančni perspektivi za obdobje 2007-2013. Sredstva za kohezijsko politiko se znižujejo za 8,4 odstotka, za skupno kmetijsko politiko pa za 11,3 odstotka. To bo prvič v zgodovini Unije, da bo nov večletni proračun siromašnejši od predhodnega.

Več sredstev kot doslej je namenjenih za področje raziskav, inovacij in izobraževanje, še posebej mladih, in infrastrukturi, torej za krepitev konkurenčnosti, rasti in ustvarjanja delovnih mest v uniji.

Slovenija bo sredstva "krvavo potrebovala"

"Cilj Slovenije v pogajanjih je bil ohranitev položaja neto prejemnice sredstev," je po koncu maratonskega vrha povedal Janez Janša in dodal, da bo v naslednjem finančnem obdobju torej Slovenija upravičena do okrog 5,3 milijarde evrov evropskih sredstev, ki jo bo "krvavo potrebovala".

Sicer pa je premier še pojasnil, koliko evropskih sredstev bo dobila Slovenija na posameznih področjih, ki so zanjo najbolj ključna, predvsem v kohezijski politiki in za razvoj podeželja.

V tem kontekstu je Slovenija revnejši od svojih dveh regij, Vzhodni Sloveniji, ki ji je sprva grozil celo 45-odstotni padec sredstev, uspela zagotoviti dodatnih 308 milijonov evrov. Sem sodi tudi poseben dodatek ali "bonbonček" v višini 75 milijonov evrov.

Zahodna Slovenija, ki po novem sodi med razvite regije EU, pa bo še vedno upravičena do 60 odstotkov kohezijskih sredstev, zahvaljujoč tako imenovani varnostni mreži, za katero si je Slovenija v pogajanjih močno prizadevala, saj bi bila sicer ta sredstva pol manjša.

Na letni ravni to po njegovih besedah pomeni okoli 370 milijonov evrov, v celotnem obdobju 2014-2020 pa bo neto položaj Slovenije za približno pol milijarde evrov boljši, kot je bil v obdobju 2007-2013.

Kje so se sredstva zmanjšala?

Na podlagi sprejega Van Rompuyevega predloga so sredstva okleščena za evropska prometna, energetska in telekomunikacijska omrežja, in sicer za 12 milijard, na 29 milijard evrov.

Pet od 27 članic ima proračunske popuste. Rabat za Veliko Britanijo ostaja, prav tako rabati na rabat za Nemčijo, Nizozemsko in Švedsko. Avstrija je ostala brez popusta, dobila pa ga je Danska.