Ciper skušal doseči spremembo dogovora

Ciper bi moral v zameno za finančno pomoč sprejeti izredni ukrep – poseben davek na bančne vloge, ki je takoj dvignil ogromno prahu in denarja. Ljudje so namreč začeli na bankomatih množično dvigovati denar.

Za depozite, nižje od 100.000 evrov, bo veljal 6,75-odstotni davek, za depozite, višje od 100.000 evrov, pa 9,9-odstotni davek. Ta ukrep naj bi prinesel 5,8 milijarde evrov, kar je približno 33 odstotkov ciprskega BDP. Z davkom želijo pred propadom zavarovati bančni sistem. V ciprskih bankah je okoli 68 milijard depozitov, od tega imajo tujci v lasti 40 odstotkov tega denarja, največ je ruskega.

O zakonu o novem davku bi moral ciprski parlament razpravljati že danes, a so zasedanje parlamenta preložili na ponedeljek in tako dali čas pogajalcem za morebiten drugačen dogovor. Danes so se ciprski politiki glede na besede sicer neimenovanega vira namreč skušali z Brusljem dogovoriti, da bi davek na depozite do 100.000 evrov znižali na 3 odstotke, na depozite višje od omenjenega zneska pa povišali na 12,5 odstotka. Izid dogovora pa za zdaj ni znan.

Ciprski finančni minister Michalis Sarris je že v soboto v Bruslju pojasnil, da bodo tisti, ki jih bi udaril davek na depozite, dobili delnice v svoji banki v enaki vrednosti.

Predsednik Nikos Anastasiades je v nagovoru državljanov dejal, da se bo Ciper z uvedbo davka na bančne depozite izognil bankrotu. "Rešitev, ki smo jo dosegli, ni tisto, za kar smo se zavzemali, a je v danih okoliščinah najmanj boleča," je povedal.

Naval na bankomate

Prebivalci v vrstah čakajo pred bankomati, a to še ne pomeni, da bodo prišli do celotnega zneska svojega denarja. Član izvršilnega odbora Evropske centralne banke Jörg Asmussen je pojasnil, da bo obdavčena vsota na računih zamrznjena, ko se bodo banke odprle pa bodo znesek odšteli z računa. V ponedeljek so banke na Cipru zaprte, a to ni povezano z zakonom, ampak s praznikom.

Napoved vlade za ta ukrep je sprožila proteste in že omenjena dvigovanja denarja z bankomatov. ''To je kraja. Prav rad bi slišal nekoga, ki bi mi pojasnil, da ni tako,'' se je jezil eden izmed Ciprčanov. V mestu Limassol je besni prebivalec pred eno izmed bank zapeljal kar buldožer in zagrozil, da bo zapeljal v banko.

Opozicijski vodja George Lilikas pa je ljudi pozval na proteste, ki naj bi potekali v torek. Po njegovem mnenju je predsednik, ki so ga izvolili komaj pred mesecem dni, izdal svoj narod.

Finančni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko ukrep imel negativne posledice za celotno Evropo oziroma njen bančni sistem. Varčevalci bi se lahko ustrašili, da bodo takšen ukrep sprejeli tudi v njihovi državi in zato bi lahko začeli množično dvigovati denar. To pa bi seveda pomenilo katastrofo za banke, opozarjajo.

Lahko tak ukrep doleti tudi Slovenijo?

Pogajalci pravijo, da je to enkratni primer in da se v državah, ki so že prejele pomoč, ni treba bati, da bi jih doletel podoben ukrep, je za oddajo 24UR pojasnil ekonomist Andraž Grahek.

Je pa vprašanje, kaj je to unikaten primer, je nadaljeval Grahek in pojasnil, da če bi se kriza zelo zaostrila in bi bil problem v bančnem sektorju tako velik, da ga država ne bi mogla pokriti, bi se lahko ta model v določenih primerih uporabil. ''Zelo odvisno je od tega, kako velika je težava glede na bruto družbeni proizvod,'' je dodal.

V Sloveniji je ta težava relativno majhna v primerjavi z Irsko ali Ciprom in tako je tudi možnost za tak ukrep majhna, je dejal. ''Četudi bi Slovenija zaprosila za pomoč, je možnost za tak ukrep majhna. Prej bi se zgodilo, da bi morala država privatizirati podjetja, ker naša država ima premoženje. Prej bi se tako osredotočili na ta konec,'' je pojasnil Grahek in dodal, da na dolgi rok, če se situacija zelo zaostri, pa ne bi izključeval za države v težavah niti te možnosti.

Simič: Na Cipru ni veliko slovenskega denarja

Nekdanji direktor davčne uprave Ivan Simič pa je za oddajo 24UR povedal, da prav veliko slovenskih podjetij verjetno ukrep na Cipru ne bo močno prizadel, saj je prepričan, da na ciprskih bankah ni veliko slovenskega denarja. Ob tem poudarja, da je že dve leti mogoče na spletnih straneh Urada za preprečevanje pranja denarja videti vsa nakazila iz države na ciprske banke.

Po njegovih besedah je trenutno na svetu veliko drugih držav, v katere je bolje nalagati denar. Ena izmed takšnih je Brazilija, dodaja.