Pahor Virantu poslal izhodišča za spremembo protikorupcijskega zakona

Predsednik republike Borut Pahor pošilja ministru za notranje zadeve Gregorju Virantu izhodišča za spremembo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Izhodišča je Pahor prejel od Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), skupina ustavnih pravnikov pa je opravila analizo teh predlogov za spremembo zakonodaje.

Pahor je spomnil, da je na zadnjem srečanju predsednikov parlamentarnih strank lanskega decembra prevzel obvezo, da v času postopkov za imenovanje novega vodstva KPK pripomore k oblikovanju ustreznih pravnih podlag za bolj uspešno preprečevanje korupcije.

V začetku letošnjega leta je tako projektni skupini, ki so jo sestavljali pravniki Rajko Pirnat, Ciril Ribičič in Janez Čebulj, posredoval izhodišča za spremembe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, ki jih je pripravila KPK, s prošnjo, da jih ocenijo in po potrebi dopolnijo. Projektna skupina je v analizi, objavljeni na spletni strani predsednika republike, ocenila, da je treba nujno pristopiti k dograditvi zakona, razmisleki o ukinitvi KPK pa so po njihovem neustrezni in neprepričljivi.

Ima pa skupina pravnikov nekaj pripomb na izhodišča KPK. Opozorili so, da besedilo ni pripravljeno v skladu s poslovnikom DZ, prav tako obseg sprememb ter njihova narava - predlagana sprememba obsega več kot tretjino členov, spreminja pa vse temeljne institute - ne opravičuje oblikovanja novele, pač pa zahteva oblikovanje povsem novega zakona. Projektna skupina opozarja, da trenutna zakonska ureditev pogojev za imenovanje in samega imenovanja članov KPK ne prispeva h krepitvi integritete članov senata komisije, zato bi morali pogoje spremeniti.

Trojica podpira zamisel o svetu KPK kot specifičnem nadzornem organu, a predlaga, da bi se število njegovih članov povečalo s tri na pet. Opozarjajo tudi na nedorečenosti glede pristojnosti senata. Obenem menijo, da bi se moralo glede postopkov, ki jih opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, v okviru obstoječih zakonskih ureditev drugih nadzornih organov poiskati rešitve, ki bodo zagotovile uravnotežen postopek. Glede prekrškovnih zadev ni težav, za vse ostale zadeve pa bi bilo treba predpisati en upravni postopek, menijo.

Podobno velja za področje pravnih sredstev, menijo pravniki. S krepitvijo represivnih pooblastil KPK, ki v posameznih predlogih že mejijo na policijska, je ključnega pomena to, kako je poskrbljeno za pravno varnost prizadetih. Ocene KPK o koruptivnem ravnanju nosilcev funkcij imajo namreč takšno težo, da lahko prestanejo presojo sodišča. Že sama ureditev vpogleda v spis po njihovem mnenju neustavno preprečuje tistemu, zoper katerega se vodi postopek, učinkovito obrambo. Tudi ureditev razgovora pred komisijo je neustrezna, dodajajo.

Ureditev senata KPK se trojici ne zdi ustrezna, sprašujejo se, ali ni bolj smiselno govoriti o KPK in njenih članih. Tudi določbe glede omejitev poslovanja, ki so sicer nujne, so oblikovane preveč nejasno in nedoločno, so še dodali trije pravniki.

Pahor podpira ugotovitve o potrebnih spremembah predvsem glede tega, da mora biti težišče dela komisije predvsem preventivna dejavnost. Predlogi za krepitev pristojnosti in učinkovitosti dela komisije so po njegovem mnenju koristni in nujni, a tudi on opozarja na pravno varnost prizadetih. Predsednik namenja podporo zamisli o svetu KPK in spremembi ureditve imenovanja funkcionarjev KPK.

Pahor je Virantu v pismu zapisal še, da mu je pri nadaljnjih morebitnih razpravah ob oblikovanju konkretnih sprememb zakonodaje skupaj s sodelavci vedno na voljo za dodatna mnenja in predloge. "Prepričan sem, da bodo predlagane rešitve skupaj z že sprejetimi vladnimi ukrepi za preprečevanje, odkrivanje in pregon korupcije pomembno prispevale k urejanju sicer zaskrbljujočega stanja na področju korupcijskih tveganj v Sloveniji," je še dodal predsednik republike.