Pahor: Poskušajmo složno reševati izzive sedanjosti in prihodnosti

"Ni potrebno, da se vedno strinjamo. Ni pa potrebno za uveljavitev svojega pogleda dvigovati glasu ali biti žaljiv. Poglejmo, kaj nam je tudi danes in v teh zahtevnih okoliščinah skupnega, osredotočimo se na to in poskušajmo složno reševati izzive sedanjosti in prihodnosti. Ne le zavoljo tega rodu, pač pa tudi zaradi naših otrok in vnukov," je okoli 500 zbranim pohodnikom ter širši slovenski javnosti na 7. Šarhovem pohodu po poteh Pohorskega bataljona na Treh kraljih sporočil predsednik republike Borut Pahor. Ta sicer aktualnega dogajanja do torkovega srečanja s predsednico vlade Alenko Bratušek ni želel komentirati.

Pahor je v svojem nagovoru spomnil na to, da se bo ves miroljuben in demokratičen svet prihodnje leto veselil 70. obletnice konca druge svetovne vojne. Ob tem je izrekel iskreno željo, da bi se temu enotno pridružila tudi vsa Slovenija, ne glede na politične in svetovnonazorske razlike, ne glede na različne poglede glede polpretekle zgodovine.

Prav je, je dejal, da se vsi zavemo, da je bil čas nacionalnega osvobajanja tudi čas socialne revolucije in vsega, kar taki družbeni prevrati prinesejo s seboj. "Slovenci se ob začetku druge svetovne vojne nismo enotno postavili proti okupatorju, tako kot smo storili 50 let kasneje, ko smo enotno zmagali v osamosvojitveni vojni," je dejal Pahor in dodal, da je bil čas surove druge svetovne vojne za Slovence tudi čas državljanske vojne.

Čeprav je konec vojne za vse Slovence pomenil narodni obstanek, pa je za ene pomenil tudi začetek, za druge pa konec politične in socialne ter celo osebne svobode. Mnogi so upali, da je z ustanovitvijo lastne države bilo to hkrati spravno dejanje, vendar po Pahorjevih besedah skoraj četrt stoletja pozneje različni pogledi na polpreteklo zgodovino še vedno hitro zanetijo čustva ljudi.

Predsednik republike je zato poudaril, da se bo Slovenija vedno lažje in uspešneje soočala z domačimi in mednarodnimi izzivi, če nad vsemi političnimi in drugimi razhajanji ne bo visel še demoklejev meč narodnega razkola iz polpretekle zgodovine. Kot predsednik tudi sam čuti neposredno odgovornost, da se Slovenci tej veliki nesreči zrelo izognemo.

Ob tem je zbrane na Treh kraljih opomnil, da je prav iz ruševin druge svetovne vojne zrasla evropska ideja in pozneje Evropska unija, katere del smo že deset let po svoji volji tudi Slovenci. Tudi mir, varnost in blaginjo sedanje Evrope pa je najprej in predvsem utemeljila sprava, je še dodal predsednik Pahor.