Osnovnošolskega učitelja si povprečno deli 12 učencev, srednješolskega 13 dijakov

V Sloveniji se z vzgojo in izobraževanjem ukvarja 46.000 učiteljev, vzgojiteljev in drugih strokovnjakov za vzgojo in izobraževanje. Skupaj predstavljajo 5,6 odstotka delovno aktivnega prebivalstva. Izobrazba slovenskih učiteljev pa je po podatkih republiškega statističnega urada (Surs) v povprečju višja od povprečja v državah EU.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih je v razredu, v katerem poučuje slovenski učitelj, povprečno 19 učencev, pri čemer je v samostojnih in matičnih osnovnih šolah povprečje 20, na podružničnih šolah pa le 14 učencev na razred.

V letu 2011 si je osnovnošolskega učitelja delilo povprečno 12 učencev, srednješolskega povprečno 13 dijakov, višješolskega in visokošolskega profesorja pa povprečno 19 študentov.

Minister za izobraževanje, znanost, kulturo in šport Žiga Turk je ob četrtkovi podelitvi državnih nagrad na področju šolstva poudaril, da je veliko učiteljev prizadevnih, uspešnih in odličnih. Priznanje je izrazil "vsem, ki iz dneva v dan v učilnicah in predavalnicah skrbijo za izobraževanje, pa tudi za vzgojo, ne samo za znanje, ampak tudi za vrednote".

Medtem pa je glavni tajnik Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Branimir Štrukelj opozoril na varčevanje na področju izobraževanja in dejal, da slovenski šolniki potrebujejo razumevanje, "da je izobraževanje skupno dobro in človekova pravica, zato ne pristajamo na usmeritev države, ki iz izobraževanja dela eno od osrednjih žrtev gospodarske in družbene krize".

Vlada je sicer na četrtkovi seji sprejela proračun, v katerem predvideva znižanje mase plač v javnem sektorju za pet odstotkov, minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič pa je področje izobraževanja navedel kot primer, kjer ne vidi druge možnosti racionalizacije kot v masi plač.

Učiteljem je za njihov dan čestital tudi predsednik republike Danilo Türk. V poslanici je poudaril, da morajo spremembe v organizaciji in delu šol temeljiti na rešitvah, ki ne bodo poslabšale, ampak izboljšale delovne pogoje učiteljev ter organizacijo in izvajanje pedagoškega procesa.

Učitelj je danes "multipraktik"

Poklic učitelja se je v zadnjih dvajsetih letih zelo spremenil, predvsem je veliko sprememb osnovno šolstvo doživelo z uvedbo devetletke, medtem ko se je ugled učitelja precej zmanjšal, ocenjuje učiteljica Vlasta Sagadin, ki poučuje že več kot 30 let.

"Spremenili so se standardi in normativi, v redne osnovne šole so bili vključeni otroci s posebnimi problemi, spremenjeni so bili pravilniki o ocenjevanju znanja, učenci in starši so pridobili več pravic in vpliva na delo v šoli, izvedena je bila prenova učnih načrtov – skratka slovenska osnovna šola je doživela precejšnjo prenovo," pravi učiteljica, ki je hkrati predsednica območnega odbora šolskega sindikata Sviz v Kranju.

S prenovo se je po njenih besedah spremenil tudi status učitelja, ki se je iz nekdanjega posredovalca znanja spremenil v "multipraktika". Učitelj je postal v eni osebi praktično vse: učitelj, vzgojitelj, specialni pedagog, psiholog, za nekatere otroke tudi nadomestni starš, administrator, pravnik, varnostnik, organizator in izvajalec dejavnosti, kot so šola v naravi, tabori, športni dnevi, kulturni dnevi, tehniški dnevi ter vodja projektov.

S prenovo se ji zdi tudi, da je slovenski učitelj danes bolj obremenjen. Kot pravi, je morda danes predvsem veliko več sestankovanja, birokracije in usklajevanja različnih nalog znotraj aktivov in učiteljskega zbora. Veliko dodatnega dela imajo z otroki s posebnimi potrebami in nadarjenimi.

"Veliko več je tudi stikov s starši, tako preko govorilnih ur kot tudi po elektronski pošti. Več časa posvečamo tudi individualnim razgovorom z učenci, saj jih ima veliko težave tako na učnem kot tudi vzgojnem oziroma osebnostnem področju," dodaja.

Mladi, ki začenjajo svojo kariero v šolstvu, so po njenih besedah šokirani nad raznolikostjo del, ki jih učitelj opravlja. Menijo, da je sam pouk v razredu še najmanjši del obveznosti, ki jih morajo še narediti.

Očitke, da učitelji delajo po štiri ali pet ur na dan, je zavrnila kot neutemeljene in "prihajajo od ljudi, ki ne poznajo njihovega dela". Tudi glede dolžine dopusta, ki ga imajo učitelji, so stvari jasne. Dolžina dopusta je določena po zakonu o delovnih razmerjih, s pravilnikom o šolskem koledarju pa je določeno, kdaj točno ga lahko koristijo in sicer takrat, ko otrok ni v šoli, torej med počitnicami, pojasnjuje Sagadinova.

Razliko med dejansko dolžino dopusta in časom ko so doma, pa morajo med letom doprinesti na vse možne načine, z nadomeščanjem, spremstvom, dežurstvom in podobnim, še doda.

Sagadinova je prepričana, da se je ugled učitelja v zadnjem obdobju precej zmanjšal. Kot pravi, se danes na njihovo delo "spoznajo" skoraj vsi, ki so imeli takšne ali drugačne izkušnje s šolo v svoji mladosti ali preko svojih otrok.

Poudarila je, da poklic učitelja ni med najbolj priljubljenimi in da nekatere države že krepko čutijo pomanjkanje tega kadra.