Osem najbolj kontroverznih dobitnikov Nobelove nagrade za mir v zgodovini

Nobelovo nagrado za mir, ki jo podeljujejo že vse od leta 1901, je doslej prejelo 21 organizacij in 101 posameznik. Zadnja dobitnica na seznamu je Evropska unija, kar je po svetu sprožilo kar nekaj nezadovoljstva.

A tokrat se ni zgodilo prvič, da je šla nagrada v roke kontroverzne osebe ali organizacije. Seznam preteklih prejemnikov namreč vključuje nekdanje predsednike, ki so zakuhali vojne, mednarodno organizacijo, ki si je več kot enkrat enostavno zatisnila oči celo pred genocidom, in domnevnega terorista. Še posebej bode v oči naslednja osmerica prejemnikov …

Barack Obama je leta 2009 dobil Nobelovo nagrado za mir, ko je šele dobro zakorakal v svoj predsedniški mandat. Na čelu ZDA je bil manj kot leto, ko je odbor za Nobelovo nagrado presodil, da si jo zasluži "za izreden prispevek h krepitvi mednarodne diplomacije in sodelovanja med narodi". Večina kritikov je takrat menila, da jo je dobil prezgodaj, mnogi so ga pozvali, da naj si jo, ko jo je že ravno dobil, z delom še zasluži. Obama je celo sam priznal, da bi si jo v tistem trenutku najverjetneje bolj zaslužil kdo drug.

Leta 1994 so si Nobelovo nagrado za mir razdelili Jaser Arafat, Šimon Peres in Itzak Rabin. Obrazložitev? Za "velik prispevek k miru na Bližnjem vzhodu". Kritiki pa so opozarjali, da medtem ko Arafat javno obsoja teroristične akcije, v zakulisju pomaga financirati palestinske skrajneže.

Ameriški predsednik Woodrow Wilson si je svojo Nobelovo nagrado prislužil leta 1920. Kritiki niso bili zadovoljni, saj je šlo za moža, ki je ZDA vodil v času, ko so vstopile v prvo svetovno vojno, med mirovnimi pogajanji v Parizu pa se je odpovedal marsikateri od svojih "štirinajstih točk" v zameno za ustanovitev Lige narodov, ki se ji ZDA nikoli niso pridružile in ki ni uspela ustaviti druge svetovne vojne in je v naslednjih dvajsetih letih propadla. Nagrado je sicer prejel prav za prispevek k ustanovitvi te organizacije.

Še en ameriški predsednik, Theodore Roosevelt, je med kontroverznimi dobitniki nagrade. Prejel jo je leta 1906 z obrazložitvijo, da je bil njegov prispevek ključnega pomena za konec vojne med Japonsko in Rusijo. Kritiki pa so izpostavili, da je Roosevelt v resnici vse prej kot mirovnik. Bil je vojak in celo poveljnik med špansko-ameriško vojno. Čeprav je zagovarjal diplomacijo, je trdno verjel v rek "govori prijazno, a za vsak primer imej še veliko palico". Poleg tega je bil Roosevelt strasten lovec, menda pa je oboževal lov na redke in zaščitene živali.

Nekdanji generalni sekretar OZN Kofi Anan je skupaj s to organizacijo Nobelovo nagrado za mir prejel leta 2001. V obrazložitvi je pisalo, da si jo je zaslužili "zaradi pomembnega prispevka k bolj organiziranemu in bolj mirnemu svetu". Kritiki so opozorili, da so Združeni narodi zatajili, ko je bilo treba ukrepati ob genocidu v Ruandi in na Balkanu v devetdesetih letih prejšnjega stoletja.

Rigoberta Menchu, gvatemalska aktivistka za človekove pravice, je nagrado prejela leta 1991. Menchujeva je postala svetovno znana, ko je na knjižne police leta 1982 prišla njena biografija z naslovom Jaz, Rigoberta Menchu, v kateri je opisala svoje življenje, boj za sonarodnjake ter podobe groze, povezane z vojno in smrtjo v sodobni Gvatemali. Med kontroverzne dobitnike nagrade pa je bila uvrščena leta 1999, ko so raziskovalci zatrdili, da se mnoge zgodbe iz knjige ne ujemajo z zgodovinskimi dejstvi.

Ko je dobitnik Nihče ... Kot kontroverzno pa mnogi označujejo tudi odločitev Nobelovega odbora, da nagrade sploh ne podelijo. To se je doslej zgodilo devetnajstkrat. S stališča pravil organizacije to sicer ni sporno, saj pravila pravijo, da morajo nagrado za mir podeliti enkrat na pet let. Prav tako jim ni treba objaviti obrazložitve, zakaj ne bodo nagradili nikogar.