Po maratonskih sejah, na katerih so obravnavali interpelacijo zoper ministra Gregorja Viranta, se je danes začelo redno decembrsko zasedanje parlamenta, ki bo trajalo do četrtka. Kot običajno je prvi dan zasedanja namenjen poslanskim vprašanjem premierki Alenki Bratušek in ministrom.
Vsa štiri vprašanja opozicije so bila povezana s težavami slovenskega bančnega sistema.
Poslanec SDS Zvonko Černač je vprašal, kakšni bodo finančni viri in celoten obseg sredstev, ki bo potreben za sanacijo bančnega sistema. Vprašal je tudi, zakaj vlada ni zaprosila za denar v okviru Evropskega mehanizma za reševanje bank.
Bratuškova je poudarila, da zato, da ostajamo suverena država, da sami odločamo, kaj je treba narediti. "Tudi gibanje donosnosti 10-letnih evroobveznic nas navdaja, da je stanje pod to vlado boljše kot v prejšnji," je zagotovila, a dodala, da bo reševanje bančnega sistema drago, a da če tega ne bi naredili sami, bi bila bolečina v naši državi bistveno bistveno večja, je dejala.
Glede odgovornosti pa poudarila, da imamo organe, ki bodo o tem odločali. "Ne pričakovati od mene, da bom jaz povedala, kdo je kriv, prav tako pa verjamem, da si vi tega ne smete in ne morete dovoliti," je odgovorila Černaču.
Ta pa je dejal, da je prva odgovorna za bruto zunanji dolg Banka Slovenije.
Na prvo vprašanje poslanca NSi Jožefa Horvata, ki je bilo povezano z objavljenimi rezultati pregledov bank in vladnim scenarijem za dokončno normalizacijo bančnega sistema, je Bratuškova pojasnila, da je večina slabih posojil v naših bankah nastala pred letom 2009.
Bratuškova je zagotovila, da ne ona ne koalicija nimata težav z ugotavljanjem odgovornosti, kdo je v bankah povzročil škodo za 15 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), kolikor bo davkoplačevalce stala sanacija bančnega sistema.
"Veliko postopkov že teče. Naša zaveza je, da v kolikor bo do tega prišlo, bomo ukrepali v smeri popolne podpore vsem, ki se ukvarjajo s preiskovanjem teh zadev. Poiskali bomo odgovorne, ki so krivi za to stanje," je dejala.
Horvat je izrazil upanje, da Bratuškova ne kaže s prstom na takratno vlado, ker to ne bi bilo v skladu s strokovnimi pogledi na takratna dogajanja. "V bankah ni samo problem slabih posojil, pač pa tudi upravljanja. Nameravate nemudoma zamenjati uprave in nadzorne svete v teh bankah v državni lasti?" je vprašal Horvat.
Bratuškova je izrazila upanje, da Horvat ne kaže v uprave bank, ki jih je nastavila njihova vlada. "Če mislite, da ste v banke kadrovali ljudi, ki so krivi za ta polom ... Potem ne vem. Prsta ne uperjam v nobeno vlado, pač pa v obdobje. Dejstvo je, da se je bruto zunanji dolg v 2004–2008 podvojil s 15,3 milijarde evrov na 39,2 milijarde evrov, danes pa je 40,8 milijarde evrov," je dodala Bratuškova.
"Ko se pogovarjamo o krivdi, je prav, da damo na mizo številke, v katerem obdobju je to nastalo," je še poudarila predsednica vlade.
Zakaj državljani ne smejo vedeti, kaj se dogaja z njihovim denarjem?
Franca Pukšiča iz SLS pa zanima, zakaj državljani, ki bodo obsežno dokapitalizirali banke, ne smejo zelo jasno vedeti, kaj se dogaja z njihovim denarjem, kako se ukrepa ter na kakšen način in pod kakšnimi pogoji nastajajo milijardni dolgovi države.
V skladu z ustaljeno tržno prakso na mednarodnih trgih Slovenija tako kot ostali izdajatelji vrednostnih papirjev ne razkriva imen investitorjev pri izdajah, je pojasnila Bratuškova. Razkritje imena investitorja bi namreč otežilo nadaljnje izdaje dolžniških vrednostih papirjev, saj bi lahko odvrnilo naslednje ali pa nadaljnje potencialne investitorje.
"Ne vem, kdo je kupil tisto zadnjo obveznico, ki jo je izdala vaša vlada, gospod Pukšič. Bom vesela, če mi boste vi to povedali. Hočem reči, da tudi takrat to ni bil javen podatek," je še dodala Bratuškova.
KOMENTARJI (820)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.