Bodimo del rešitve, ne problema! Kako zmanjšati svoj ogljični odtis?

Spreminjanje navad zna biti težko, a za dobro stvar se ni treba kar naenkrat odreči vsemu, česar ste navajeni. Skrb za okolje ne pomeni, da se nehate voziti z avtomobilom. Začne se z majhnimi koraki. Tako se, kadar le imate možnost, namesto z avtomobilom od doma odpravite s kolesom ali peš. En kilometer do trgovine se morda sliši daleč, a v resnici je to le 10 minut hoje. S kolesom pa še bistveno manj. Če se do trgovine sprehodite, boste ne le znižali ogljični odtis, ampak naredili tudi nekaj dobrega za svoje telo in privarčevali, ker vam ne bo treba plačevati za telovadbo in bencin. Strokovnjaki so izračunali, da če letno količino prevoženih kilometrov pri novem avtomobilu s 15.000 zmanjšate na 10.000, boste zmanjšali izpuste CO2 za 1000 kilogramov.

Onesnaženje s C02 boste močno zmanjšali tudi z uporabo javnih prevoznih sredstev ali s souporabo vozil oziroma s skupnim prevozom. Že če se enkrat tedensko z nekom vozite v službo, ogljične izpuste zmanjšate za 20 odstotkov. Javni prevoz v Sloveniji ni najbolj priročen za vsakogar, a vseeno razmislite, če si ne bi vsaj občasno vzeli nekaj več časa in se v službo odpeljali z vlakom ali avtobusom. Tam lahko tudi bolje izkoristite čas. Berete knjigo, postorite še kaj za službo, klepetate s prijatelji ali družino po telefonu ali preprosto malo zadremate. Tega si med vožnjo z avtomobilom ne morete proviščiti.

Tudi električni avtomobili so (sicer draga) alternativa, vendar morate biti tu pozorni tudi na to, s kakšno elektriko jih polnite. Če imate doma sončne celice, z energijo katerih lahko napajate tudi avtomobil, ste poskrbeli za nižji ogljični odtis. Če dobivate klasično elektriko, razmislite, ali ni bolj smotrno, če si omislite hibrida. Predvsem pa razmislite, ali res potrebujete nov avtomobil, ali pa bo stari zdržal še nekaj let.

Tudi če vozite (običajen) avtomobil na bencin ali dizel, lahko vplivate na nižjo porabo in skrbite za okolje. Prehitra vožnja in nepotrebni hitri pospeški povečujejo porabo in ogljični odtis. Pomembne so tudi pnevmatike. Če niso ustrezno napolnjene, je poraba večja. Ne pozabite na redno vzdrževanje. Ko razmišljate o nakupu novega avtomobila, pa premislite, ali res potrebujete štiripogonskega ali pa enoprostornega. Če dodatni prostor rabite le dvakrat na leto, ko se odpeljete na morje oziroma na smučanje, morda raje razmislite o strešnem prtljažniku.

In še zadnji nasvet: izogibajte se gneči. Res je, da je to lažje reči, kot storiti, pa vendar. Načrtujte pot, izberite alternativne poti, preverite informacije o prometu. Če ne boste obtičali v prometnem zamašku, boste vi bolj srečni, mati Zemlja pa tudi.

Letenje z letali: manj potovanj in bliže domu

Samo z enim povratnim čezoceanskim letom en posameznik prispeva k skoraj četrtini povprečnega ogljičnega odtisa človeka v enem letu. Zato recimo počitnice prilagodite temu, da boste redkeje leteli z letali. Raje pojdite enkrat na leto na daljše potovanje z letalom, kot da pogosto letite na "vikend" dopust po evropskih prestolnicah na primer. Če imate res močno popotniško žilico, si raje kot letenje privoščite oddih bližje domu, kamor lahko pridete z avtomobilom, ali – še bolje – se tja odpeljete z vlakom ali avtobusom.

Če imate službo, ki zahteva veliko sestankov s partnerji v tujini, razmislite o videokonferencah namesto pogostih letov.

Dober začetek je dobra izolacija. Dobra izolacija sten in nova okna, ki preprečujejo, da bi hladen zrak vdiral v notranjost. Pozimi ne pretiravajte z ogrevanjem. Tudi v mrzlih mesecih ni treba biti doma oblečen v kratke rokave.

Ko kupujte nove gospodinjske aparate – od hladilnikov, pralnih strojev in pečic do klimatske naprave –, bodite pozorni, kako energetsko (ne)potratni so. Naj ne bo edino merilo pri nakupu cena. In vprašajte se, ali res rabite še en zmrzovalnik v kleti. Podobno kot pri urejanju energetsko manj potratnega doma, kjer Eko sklad ponuja nepovratna sredstva na primer za izolacijo fasade, je država tudi pri gospodinjskih aparatih prišla naproti in prav tako prek Eko sklada omogoča ugodno kreditiranje za tiste, ki se odločijo za nakup velikih gospodinjskih aparatov, ki so po porabi energije razvrščeni v energijski razred A+ ali višje. Izognite se nakupu sušilnika za perilo. Porabijo veliko elektrike, kar bo zvišalo znesek na vaši položnici, pa še neprijazni do okolja so zaradi tega.

Ugašajte luči, ko jih ne potrebujete ali ko vas ni v prostoru. V slovenskih domovih praktično ni več klasičnih žarnic z nitko, pač pa le varčne sijalke. Še boljše kot te pa so LED sijalke. Ko vas nekaj časa ni doma, izklopite naprave iz elektrike.

Zmanjšajte porabo vode. Ko si ščetkate zobe, zaprite vodo. Kupite kotliček za straniščno školjko z dvojno tipko in splakujte z varčevalno tipko, ko je to le mogoče. Ne mečite odpadne hrane v školjko. Odvrzite jo v biološke odpadke, če že morate stran metati hrano. Preverite starost pliskega bojlerja za ogrevanje vode. Če je starejši od 15 let, razmislite o nakupu novega, saj stari rabi več plina. Manjkrat perite avtomobil. Na vrtu posadite rastline, ki ne potrebujejo veliko zalivanja. In ko smo že pri vodi: ne kupujte vedno novih plastenk vode. V Sloveniji imamo to srečo, da je voda iz pipe še vedno pitna. Zato si jo doma točite v kozarec, ko ste na poti, v službi ali šoli, pa imejte namesto vedno nove plastenke steklenico, v katero nalivate vodo iz pipe.

Če imate hišo, razmislite o samooskrbi z elektriko. To lahko naredite s solarnimi paneli na strehi hiše. Gre sicer za finančno precej zahtevno investicijo, ki pa se povrne v približno 10 letih. Mesečni račun za elektriko je takoj nižji, poleg tega pa niste več odvisni od drugih ponudnikov.

Uporabljajte vrečke za večkratno uporabo. Spomnite se nanjo, preden greste v trgovino. Ne le, ko greste po nakupih za hrano, ampak tudi, ko kupujete oblačila.

Omejite nakupe. Se kdaj vprašate, koliko energije je bilo potrebne za izdelavo puloverja? Namesto, da jih kupujete veliko in poceni (kar ponavadi pomeni tudi manj kakovostno), si kupite enega kvalitetnega, ki vam bo služil leta. Enako velja za elektronske naprave. Po uradnih podatkih Appla je 80 odstotkov ogljičnega odtisa njihovega novega prenosnega računalnika nastalo s proizvodnjo in transportom, le 20 odstotkov je uporaba računalnika.

Ko organizirate piknik, rojstnodnevno ali novoletno zabavo, se izognite plastiki. Res je, pranje keramičnih krožnikov, kozarcev in pribora je zamudno in odvečno opravilo, pa vendar vam bo narava hvaležna. Izogibate se slamicam. Če si jih res želite, se odločite za kovinske ali steklene namesto plastičnih.

Hrana: pridelajte sami, dajte priložnost lokalnim kmetom

Kupujte lokalno pridelano in ekološko. Hrana, ki pride od daleč, ni več tako sveža, hkrati pa je šlo veliko CO2 v okolje zaradi transporta. Kaj ste naredili, če ste kupili ekološke beluše iz Peruja, ki so jih v Evropo dostavili z letalom? Po nekaterih podatkih danes hrana potuje povprečno 1200 kilometrov od kmeta do krožnika. Bližje pridelana hrana ni potovala tako daleč in zato ni šlo za njen transport v zrak toliko CO2. Hkrati je ni treba posebej obdelati in zamrzovati, da se ne bi pokvarila, kar pomeni, da ohranja več svežine in hranil.

Zmanjšajte nakupe govedine, mleka in mlečnih izdelkov. Krave so znane onesnaževalke zaradi metana, plina, ki prispeva h globalnemu segrevanju. Po ocenah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo gojenje živine prispeva 18 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov. In ko se povečuje poraba mesa, se veča tudi vpliv na okolje. Na račun pašnikov za krave izginjajo gozdovi. Eden najslabših primerov je Brazilija, kjer zaradi širjenja pašnikov uničujejo pragozd, kar še dodatno vpliva na povečevanje CO2 v zemeljskem ozračju. Povečevanje živalskih farm je tudi zelo potratno: za en kilogram govedine je potrebnih med pet in sedem kilogramov žitaric. Za vsak kilogram vzreje teh pa je potrebno veliko energije in vode, spet je tu tudi vprašanje predelave in pa transporta.

Če že kupujete meso, naj bo lokalno. Če pa se mu odpoveste in presedlate na vegansko prehrano, lahko svoj ogljični odtis zmanjšate za do 20 odstotkov. Da se kar odpeveste mesu, je res drastična odločitev. A že z zmernostjo lahko naredite veliko. Za začetek naj bo vsaj en obrok na dan brezmesni. Potem naj bo vsaj en dan na teden brezmesni. Če vam ni težko, pa je lahko postopno samo en dan v tednu mesni, ostale dni pa pripravljate okusne zelenjavne jedi. Idej je veliko. Tudi, ko greste na večerjo v restavracijo, se naslednjič odločite za tako, ki pripravlja vegetarijansko ali vegansko hrano.

Raziskave so pokazale, da ljudje bolj cenimo hrano (in obroke), ki smo jo sami pridelali. Če imate možnost, pridelajte vsaj del hrane sami. Tudi če živite v mestu, si lahko na balkonu ali okenjski polici uredite vrtiček, kjer gojite začimbe, pa tudi paradižnike, paprike, solato, jagode ...