Leterme: Primerjava Slovenije s Ciprom je neprimerna

Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) v tokratnem ekonomskem poročilu o Sloveniji veliko pozornosti posveča "hudi krizi" v bančnem sektorju.

OECD tako poudarja, da je kriza v slovenskem bančnem sektorju rezultat prevelikega tveganja bank pred krizo, šibkega korporativnega upravljanja v bančnem sektorju in nezadostnih orodij za bančni nadzor. V tem pogledu v organizaciji izpostavljajo tudi problematiko prezadolženosti slovenskega realnega sektorja. Pierre Beynet iz OECD je spomnil, da posojila z zamudami nad 90 dni predstavljajo skoraj 20 odstotkov BDP. To so po njegovih besedah primerjalno visoke številke, od Slovenije pa so po deležu slabih posojil v bančnih bilancah slabše le Grčija, Irska in Madžarska. Banke so, tako Beynet, do zdaj tudi sorazmerno počasi slabile ta posojila. Pri rezervacijah bi morale biti bolj proaktivne in slabiti tudi tista posojila, za katera se pričakuje poslabšanje njihove kakovosti, ne samo tista, ki so že zdaj slaba.

Nas bodo rešili novi stresni testi, slaba banka, dokapitalizacija bank in privatizacija državnih bank?

Organizacija izpostavlja potrebo po svežem kapitalu, a je obseg potrebnih dokapitalizacij neznanka, saj glavni rezultati prejšnjih stresnih testov in skrbnih pregledov bank niso bili objavljeni, vmes pa so verjetno tudi že postali zastareli.

OECD zato Sloveniji predlaga, naj izvede in javno objavi nove celovite obremenitvene teste in skrbne preglede bank, ki bi jih bilo treba izvesti na podlagi konservativnih in preglednih predpostavk.

Organizacija pozdravlja ustanovitev državne Družbe za upravljanje terjatev bank, a priznava, da obstajajo tveganja glede pomanjkljive preglednosti take sanacije slabih bančnih terjatev in političnega vmešavanja v proces. OECD priporoča še dokapitalizacijo bank z dolgoročno vzdržnim poslovnim modelom, pri tem pa bi morali za zmanjšanje javnofinančnih stroškov del bremena prevzeti tudi nekateri upniki.

Organizacija Sloveniji predlaga še privatizacijo bank v državni lasti in ji svetuje, naj pri tem ne vztraja na ohranitvi kontrolnega deleža. Nadzor Banke Slovenije pa bi moral biti bolj proaktiven in konservativen. Pristojnosti Banke Slovenije pri kriznem upravljanju in razreševanju težav v bankah bi bilo treba okrepiti.

Namestnik generalnega sekretarja OECD Yves Leterme je na predstavitvi raziskave v Ljubljani priznal, da se je Slovenija lotila ambicioznega uravnoteženja javnih financ, a dodal, da fiskalni položaj še vedno ni vzdržen. Javnofinančni primanjkljaj od izbruha krize kljub napredku v lanskem letu predstavlja precejšen problem, je pojasnil. V tej luči je poudaril potrebo po spremembi politike na tem področju, sicer bo javni dolg do leta 2025 presegel 100 odstotkov BDP.

Pokojninska reforma korak v pravo smer, a potrebne so še bolj korenite spremembe

V OECD ugotavljajo, da letos uveljavljena pokojninska reforma sicer predstavlja korak naprej, a so za stabilizacijo javnega dolga potrebne še bolj pogumne spremembe. Leterme je omenil, da bo javnofinančno vzdržnost mogoče doseči tudi s spremembami na področju porabe za socialo.

V organizaciji so izpostavili še, da je kriza v državi tako huda, da ni verjetno, da bo država kmalu ujela bolj razvite države OECD. Leterme je zatrdil, da konkurenčnost – tudi zaradi obsežnega državnega lastništva in prešibkega varuha konkurence – ni zadostna, da bi lahko pognala rast. Tudi trg dela ni dovolj prožen, četudi je na tem področju po sprejetju reforme pričakovati izboljšanje, je dodal.

Med ključnimi priporočili OECD so tako poleg rešitve bančne krize še krepitev javnofinančne stabilnosti in krepitev gospodarske rasti skozi strukturne reforme.

Krčenje socialnih ztransferjev, univerzalne šolnine ...

Konsolidacijo javnih financ bi v organizaciji med drugim izvajali s krčenjem socialnih transferjev za družine z visokimi prihodki. Poleg tega bi še naprej zniževali transferje za brezposelne in jih tako skušali bolj motivirati za iskanje dela. Javnofinančne izdatke bi razbremenili tudi s spremembami na področju standardov in normativov v vrtcih in srednjih šolah. Poleg tega bi uvedli univerzalne šolnine, pri čemer bi morala biti na voljo tudi posojila in jamstva zanje.

V OECD Sloveniji svetujejo še nadaljnjo racionalizacijo košarice pravic javnega zdravstvenega zavarovanja ter hitrejši prehod iz bolnišnične v ambulantno nego. Prispevek za zdravstveno zavarovanje bi moral biti po njihovem mnenju vezan tudi na študentsko delo, pokojninsko reformo pa bi bilo treba še zaostriti.

Potrebe po slovenski prošnji za pomoč OECD ne vidi

OECD sicer tudi ocenjuje, da Slovenija trenutno ne potrebuje finančne pomoči iz evrskih mehanizmov, saj lahko sama izpolnjuje svoje obveznosti. Leterme, je ob tem poudaril, da mora država nadaljevati po poti reform. Spomnil je, da se je Slovenija do zdaj kljub povišani ceni zadolževanja uspela refinancirati na trgu in je kljub težavnim razmeram brez težav poravnavala svoje obveznosti.

Leterme je v luči špekulacij na finančnih trgih, da bi Slovenija utegnila biti naslednja članica evrskega območja v vrsti za pomoč, tudi jasno povedal, da primerjave Slovenije z drugimi ranljivimi državami evrskega območja, na primer s Ciprom, niso primerne. Prepričan je, da je Slovenija država "z veliko potenciala za zmago v boju za boljšo prihodnost". Veliko dobrih odločitev je bilo po ugotovitvah OECD že sprejetih, a treba je določene ukrepe še poglobiti, okrepiti in predvsem izvesti.

Slovenski ekonomisti bi bolj konkretna priporočila

Slovenski ekonomisti so se na ekonomsko poročilo OECD o Sloveniji na predstavitvi v Ljubljani odzvali tudi kritično. Dušana Mramorja so glavne ugotovitve OECD presenetile. Kot je ocenil, ne odražajo dosežkov Slovenije v zadnjem obdobju. Dejal je, da je Slovenija v zadnjih letih s sprejemanjem ukrepov zamujala, a se je položaj v zadnjem letu povsem spremenil. "Slovenija se je premaknila, spremembe so bile tudi na strukturni ravni. Če ta signal, da Slovenija resno dela, ne pride v mednarodno javnost, je to zelo slabo," je opozoril.

Predlagani ukrepi OECD bi zmanjšali agregatno povpraševanje, pa je ocenil ekonomist Jože Mencinger. Prepričan je, da je osnovni problem, kako to povpraševanje povečati, in sicer na ravni celotne EU. Prvi mož Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) Samo Hribar Milič medtem dvig agregatnega povpraševanja za slovensko gospodarstvo vidi v krepitvi izvoza. Kot je še pojasnil, tudi na GZS niso zadovoljni s slovensko ekonomsko politiko. Skladno s tem bi želeli, da priporočila OECD dobijo konkretnejšo obliko v dokumentih in postanejo del ekonomske politike.

Po besedah ekonomista Rasta Ovina se priporočila OECD ponavljajo. Potrebujemo več neposrednih priporočil ekonomske politike, saj vlade do zdaj splošnih priporočil niso znale prevesti v ukrepe, je dejal. Pravic, ki smo jih uživali v dobrih časih, po njegovih besedah ne bi smeli imeti za socialno državo, ki jo je treba braniti. Treba se je prilagoditi in sprejemati ukrepe za pomoč gospodarstvu, je pozval. Da mora OECD dajati jasna sporočila, se je strinjal ekonomist Marjan Svetličič. Opozoril je, da finančne trge poganjajo zaznave in ne realno stanje in da so k slabi zaznavi Slovenije prispevale tudi nekatere "naše neumne izjave". V povzetku OECD pogreša več poudarka na strukturnih reformah. Problem Slovenije je, da prepogosto zamuja v prilagajanju na spremembe, je zatrdil.

Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar pa je izpostavil, da so vzroki za trenutni položaj Slovenije tako na mikro kot na makro evropski ravni. Pričakovali bi, da se objektivno izpostavi, kakšno je zunanje okolje, še posebej v Evropi, je dodal. Prepričan je, da se v Sloveniji vse preveč poudarja celoten bančni sistem. V tem sistemu so tudi dobre banke, je dejal. Sam sicer dva glavna problema vidi v koncentraciji bančnega sistema in v konsolidaciji. Spomnil je še na problem korporativnega upravljanja, predvsem v državnem sektorju, na napake denarne politike pred krizo in na pomanjkljiv nadzor na evropski in globalni ravni.