Odobrili gensko spremenjene komarje: ne pikajo, hitro umrejo. A kako nevarni so zares?

Brazilija je dovolila uporabo gensko spremenjenih komarjev Aedes aegypti, ki so znani kot prenašalci mrzlice denga, ki je lani v državi prizadela 1,5 milijona ljudi, 545 ljudi je umrlo.

Državna komisija o biološki varnosti je s 16 glasovi za in 1 proti potrdila uporabo moških komarjev vrste OX523A, pri katerih so z gensko manipulacijo in dodajanjem dveh genov dosegli, da bodo potomci teh komarjev poginili še preden dosežejo odraslo dobo, s čimer bi močno zmanjšali populacijo nevarnih komarjev, po najbolj optimističnem scenariju za kar 90-odstotkov.

Razvoja gensko spremenjenih komarjev se je lotila britanska družba Oxitec, v naravo pa jih bodo izpustili po treh letih testov. Gensko spremenjeni komarji ne pikajo, mrzlico denga pa lahko prenašajo le ženski primerki.

Brazilsko ministrstvo za zdravje opozarja, da nevarni komarji v Braziliji močno ogrožajo 321 mest, za dodatnih 725 mest pa obstaja velika nevarnost izbruha epidemije zaradi bolezni, ki jo prenašajo komarji. Oblasti v teh mestih pa opozarjajo tudi na veliko onesnaženje zaradi insekticidov, s katerimi se ljudje borijo proti komarjem, prekomerna uporaba repelentov pa naj bi bila škodljiva za zdravje ljudi.

Vendar pa gensko spremenjeni komarji nimajo le podpornikov, številni opozarjajo, da gre za nevarne igre z naravo, ki bi se lahko slabo končale. Gabriel Fernandes iz brazilskega združenja za ekološko kmetovanje opozarja, da testiranja pravzaprav niso dokazala, da prisotnost gensko spremenjenih komarjev zmanjša število okužb z mrzlico denga.

Helen Wallace iz organizacije GeneWatch pa dodaja, da gre za obupan poskus britanske biotehnologije, da svoje izdelke izvozi na slabo regulirane trge ob pomanjkljivih testiranjih, nedokazani učinkovitosti in kljub potencialni veliki nevarnosti, saj bi lahko prišlo do porušenja naravnega ravnovesja. Dodaja, da gre v prvi vrsti za nagrajevanje vlagateljev tveganega kapitala, ki so investirali v dvomljiv projekt.