Odbor brez odločitve o enotni obdavčitvi vseh stanovanj

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je za sprejem pripravil predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, s katero se bo lahko v primeru posebnih okoliščin spremenilo vrednost nepremičnin. Kljub napovedim vlade pa vanj ni vnesel tudi enotne obdavčitve vseh stanovanjskih nepremičnin, tako zasedenih kot praznih.

Vlada je spremembe zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, na podlagi katerega so se vrednosti nepremičninam prvič pripisale konec leta 2011, napovedala lani decembra v okviru priprav na začetek pobiranja davka na nepremičnine. Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je kot najpomembnejšo spremembo izpostavila možnost popravka vrednosti nepremičnin v določenih primerih.

Odbor pa je z dopolnilom koalicijskih strank v zakon vnesel tudi eno od sprememb, ki jih je vlada napovedala potem, ko so informativni izračuni o odmeri davka povzročili veliko gnečo v geodetskih pisarnah in tudi na upravnih enotah. Zaradi težav pri nepravilni opredelitvi zemljišč za gradnjo stavb s strani občin se bodo zemljišča za gradnjo stavb vrednotila enako kot vsa ostala nezazidana stavbna zemljišča. To bo veljalo le za leto 2014, občine pa bodo morale zemljišča ustrezno razvrstiti do konca leta in podatke sporočiti v register nepremičnin najpozneje do 15. januarja 2015.

Glede evidentiranja zemljišč za gradnjo stavb je tudi določeno, da bodo morale občine predhodno javno razgrniti razvrstitve teh zemljišč, ministrstvo za infrastrukturo in prostor pa bo nad temi nalogami izvajalo nadzor.

Izenačitve še ni

Ni pa odbor glasoval o dopolnilu, s katerim bi odpravili razlikovanje med zasedenimi in praznimi stanovanjskimi nepremičninami, da bi bile vse obdavčene z enotno 0,15-odstotno stopnjo davka. Predsednik odbora Bojan Starman (DL) je tako odločil po ostrih opozorilih zakonodajno-pravne službe DZ, da gre za kršitev ustave, še posebej po prepovedi referendumom zaradi zakonov z davčno vsebino. Z njim se namreč davčno vsebino vnaša v zakon, ki nima davčne narave. Vraničarjevi se sicer to ni zdelo ustavno sporno, saj je podobno primere najti tudi pri nekaterih drugih zakonih.

Bo pa prenovljeni zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin omogočil, da se pri vrednosti posamezne nepremičnine poleg modelov vrednotenja upoštevajo tudi posebne okoliščine, kot so denimo degradacija zemljišč zaradi naravnih nesreč ali poškodbe, zaradi katerih bi bile stavbe nevarne za zdravje. Vrednost nepremičnine bo mogoče spremeniti v primeru, da te posebne okoliščine spreminjajo posplošeno tržno vrednost za več kot 40 odstotkov.

Te posebne okoliščine bo lahko lastnik uporabljal, kadarkoli bo ocenil, da so nastopile, je povedala Vraničarjeva. Vendar pa ne bodo mogoči le popravki vrednosti navzdol, ki bodo vodili v nižji obračunani davek, pač pa tudi navzgor. Med posebnimi okoliščinami, zaradi katerih je mogoče spremeniti vrednost nepremičnine, je namreč navedena tudi nadstandardna gradnja.

Gurs bo pošiljal nove izračune

Gurs namerava sicer lastnikom nepremičnin poslati nove informativne izračune nepremičninskega davka, je povedala Aleksandra Osterman (PS). Poudarila je, da se vlada trudi odpraviti kaos, ki so jo povzročili prvi izračuni, a ta je posledica neurejenega sistema že od prej.

Večina pritožb, pripomb in zahtevkov za pojasnila se je nanašala na rezidenčnost nepremičnin ter na zemljišča za gradnjo stavb, zato je vlada napovedala nekatere spremembe, in bodo vse stanovanjske nepremičnine obdavčene z enotno 0,15-odstotno stopnjo, zemljišča za gradnjo stavb pa bodo ovrednotena enako kot ostala stavbna zemljišča. To zadnje bo sicer veljalo le za letos.

Pomembna novost zakona je tudi določba, kaj se šteje za javno dobro, ki v skladu z zakonom o davku na nepremičnine velja za oproščeno plačila davka. In sicer bodo kot javno dobro opredeljene le tiste nepremičnine, na katerih obstaja pravica splošne rabe, kot so zemljišča z javnimi cestami, železnicami, letališči, avtobusnimi in železniškimi postajami ter vodna zemljišča.