Ocenjevanje škode ledene ujme in skrb, kaj bo s pridelkom

Žledolom je konec januarja in v začetku februarja letos na Koroškem prizadel gozdove na površini okoli 25.000 hektarjev, skupno pa je po zadnjih ocenah slovenjgraške enote Zavoda za gozdove Slovenije poškodovanih okoli 180.000 kubičnih metrov lesa. To je precej več od prvih ocen v višini 60.000 kubičnih metrov. Trenutna ocena je že dokaj natančna, je povedal vodja enote Milan Tretjak, še vedno pa so nekatere gozdne prometnice neprevozne, ponekod v višje ležečih območjih pa oglede ovira sneg. Največ lesa je poškodovanega na območju krajevnih enot Slovenj Gradec, Dravograd in Prevalje.

Koroški gozdarji škodo ocenjujejo na okoli pet milijonov evrov, ocena pa zajema škodo zaradi razvrednotenja poškodovane lesne mase, dodatne stroške pri sečnji in spravilu zaradi poškodovanosti gozdnega sestoja, izpad prirastka, stroške obnove gozda po poseku, stroške dodatnih negovalnih in preventivno varstvenih del v gozdovih, stroške za vzpostavitev prevoznosti gozdnih prometnic in stroške za njihovo sanacijo.

Gozdarji zdaj pripravljajo sanacijske načrte, ki bodo končani do začetka aprila, sanacija pa se je že začela. Sanacija iglavcev naj bi bila predvidoma končana do 15. maja letos, sanacija listavcev pa bo trajala dlje časa.

Gozdarji v z lesom bogati Sloveniji že več let opozarjajo na odvoz hlodovine čez mejo, s čimer izgublja že tako okrnjena domača lesna industrija. Čeprav država išče rešitev, pa je tudi zdaj neizogibno dejstvo, da bo veliko hlodov odpeljanih na razrez v tujino, pravi Tretjak.

V letu 2012 je bilo iz Slovenije odpeljanega prek 1,2 milijona kubičnih metrov lesa, za lani točnih številk ni, a bo ta zagotovo prek 1,4 milijona kubičnih metrov. Kot je še povedal Tretjak, se s Koroške letno po grobih ocenah na razrez v tujino odpelje od 80.000 do 90.000 kubičnih metrov lesa od skupno letno posekanega v višini 300.000 kubičnih metrov.

Obilne padavine prizadele tudi kmete v Slovenski Istri

V Slovenski Istri pa imajo težave zaradi obilnega deževja in za ta čas previsokih temperatur. Močno prizadete so zlasti kapusnice, ki predstavljajo večji del zimskega pridelka zelenjave.

Pridelki po eni strani še čutijo posledice suše v času sajenja, tako da so na primer ohrovtove glave tudi za 60 odstotkov manjše, po drugi strani že opažajo pojave raznih bolezni in gnilobe. Ker pridelke v tem času že pobirajo, pa ne morejo uporabljati zaščitnih sredstev, zato ne preostane drugega kot čiščenje zelenjave, je povedala predsednica Kmetijske zadruge Agraria Jožica Bolčič.

Vodja zadružne proizvodnje Patricija Pirnat pa opozarja, da se poleg tega na jeseni sajenih česnih in čebulah zaradi visokih temperatur že pojavljajo rje, čebulna muha in porove zavrtalke, v kratkem pa bo tukaj verjetno tudi trips. Ker zaradi razmočenih tal ni mogoče na polja s strojno mehanizacijo, bo to pomenilo zelo veliko dodatnega ročnega dela pri zaščiti sadik.

Sicer pa po besedah Bolčičeve obilne padavine povzročajo skrbi tudi glede priprave terena za novo proizvodnjo. Tudi če bi takoj nehalo deževati, bi namreč potrebovali še vsaj dva tedna za začetek sajenja. Prve paradižnike se v Istri denimo sadi že v začetku marca.

Tako Bolčičeva kot Pirnatova sicer opozarjata na številne omejitve, ki obalnim pridelovalcem zelenjave, zlasti zakupnikom zemljišč v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, ne omogočajo razvoja dejavnosti. K manjši odvisnosti od vremena in povečanju samooskrbe bi denimo pripomogli rastlinjaki, katerih postavitev pa upravne enote ne dovolijo.

Bolčičeva zato meni, da sta poenostavitev birokracije in možnost postavitve pomožnih objektov ključnega pomena, da bi se kmetje lahko iztrgali iz sedanjega začaranega kroga, kar bi omogočilo razvoj panoge in tudi dosego ciljev države na področju povečanja samooskrbe s hrano. Pri tem bi bilo treba po njenem ločiti med vrtičkarji in tistimi, ki dejansko živijo od kmetijstva.

Pirnatova pa je dodala, da je sedanji minister Dejan Židan morda od vseh še največ naredil za kmetijstvo, da pa ostaja težava pri nadzoru, saj "si v državi ne znajo razjasniti, kdo je kmet in kdo ni".