Proruski protestniki z biči napadli proukrajinske

V Ukrajini obeležujejo 200. obletnico rojstva pesnika Tarasa Ševčenka, ki je zasnoval moderno ukrajinščino in idejo o Ukrajini kot državi. Na patriotskih shodih v Kijevu nacionalnega ponosa ni manjkalo, ukrajinski premier Arsenij Jacenjuk pa je na shodu državljanom obljubil, da Ukrajina Rusiji ne bo odstopila niti delčka svojega ozemlja.

Nekdanji ruski tajkun Mihail Hodorkovski je na Trgu neodvisnosti v Kijevu nagovoril proukrajinske protestnike in dejal, da krivdo za policijsko nasilje v tri mesece trajajočih protestih nosi tudi Rusija. Hodorkovski, ki je eden največjih kritikov ruskega predsednika Vladimirja Putina, je zavrnil namigovanja Moskve, da so bili med protestniki tudi nasilni neofašisti. "Ruska propaganda laže, kot vedno. Tu ni fašistov in nacistov," je dejal. Zatrdil je, da je bila sila pretekli mesec uporabljena v dogovoru z Rusijo.

Proukrajinski shodi so potekali tudi v krimskih mestih Sevastopol in Simferopol. A v Sevastopolu je potekal tudi proruski shod, protestniki, ki imajo različne poglede na situacijo v Ukrajini, pa so se tudi spopadli. Novinar britanske televizije BBC pravi, da je na lastne oči videl, kako so proruski protestniki proukrajinske  protestnike napadli z biči. Prizor je opisal kot "zelo grd".

Na Krim še kar prihajajo ruski vojaki

Medtem naj bi Rusija na Krim, kjer ima strateško pomembno pomorsko bazo, še naprej pošiljala svoje vojake. Ukrajinska mejna straža je namreč v soboto sporočila, da naj bi v roku enega dneva prek kopnega in morja na Krim prispelo okrog 60 ruskih vojaških tovornjakov.

Po pisanju nemškega tednika Spiegel, ki se sklicuje na varnostne strokovnjake držav zveze Nato, naj bi Rusija po izbruhu krimske krize na polotok poslala že najmanj 2000 dodatnih vojakov. A ocene gredo tudi višje in Moskva je morebiti na Krim poslala skupno 6000 dodatnih vojakov.

Po navedbah generala ukrajinske mejne straže Mikola Kovila je na Krimu trenutno 30.000 ruskih vojakov, kar je 5000 več, kot dovoljuje dogovor med Rusijo in Ukrajino o ruski pomorski bazi.

Vodja prozahodne stranke Udar Vitalij Kličko je danes zahteval zaprtje meje med Ukrajino in Rusijo ter zaprtje ukrajinskega zračnega prostora. Po njegovih besedah morajo na Krimu preprečiti, da "provokatorji iz Rusije nadaljujejo s svojo agresijo".

Vedno močnejše nagibanje Krima k Rusiji novi prozahodni vladi v Kijevu ni po godu, zato je tamkajšnjemu vodstvu blokirala bančne račune. Tako avtonomna regija ne more več opravljati tekočih poslov, je danes povedal podpredsednik krimske vlade Rustam Temirgalijev. Zato so se obrnili na Rusijo, da bi račune odprli pri ruskih bankah. Po besedah Temirgalijeva bo Krim uvedel ruski rubelj, če bo referendum uspel.

Putin Merklovi in Cameronu zagovarjal dejanja krimskih oblasti

Putin pa je danes o ukrajinski krizi po telefonu govoril z nemško kanclerko Angelo Merkel in britanskim premierjem Davidom Cameronom. Povedal jima je, da dejanja, kot sam pravi, legitimnih krimske oblasti, temeljijo na mednarodnem pravu, njihov cilj pa je zagotoviti interese prebivalcev Krimskega polotoka.

Hkrati naj bi ju opozoril, da nove ukrajinske oblasti ne storijo ničesar, da bi v Kijevu in v drugih delih države za ustavitev divjanja ultranacionalistov in radikalnih sil, so sporočili iz Kremlja. Vsi trije sogovorniki naj bi se strinjali, da je treba v Ukrajini čim prej umiriti napetosti in normalizirati položaj.

Merklova pa je Putinu dejala, da krimski referendum ni skladen z ukrajinsko ustavo in mednarodnim pravom. Hkrati je obžalovala, da ni nobenega napredka pri oblikovanju mednarodne kontaktne skupine, ki bi pomagala po diplomatski poti rešiti ukrajinsko krizo.

Sicer je podpredsednik nemške vlade Sigmar Gabriel v intervjuju za nemški tednik Der Spiegel, ki je bil objavljen danes, povedal, da je v tem tednu Putina opozoril, da mora razmisliti o tem, kako lahko ruska dejanja v Ukrajini vplivajo na prihodnost Evrope. "Povedal sem mu, da nosi veliko odgovornost za preprečitev grožnje nadaljnjih delitev Evrope," je povedal Gabriel in dodal, da je bil Putinov odnos v pogovoru prijateljski, njegova stališča pa so bila trdna. "Potrebujemo umiritev razmer, to pa se lahko zgodi le s pogovori. Zdaj ni vprašanje ali se odzovemo na trd ali mehak način, odzvati se moramo pametno," je še povedal.

Merklova na telefonu še z voditeljema Kitajske in Turčije

Merklova je govorila tudi s kitajskim predsednikom Šijem Džinpingom, z njim pa sta se strinjala, da je treba rešitev za ukrajinsko krizo iskati po diplomatski poti, je povedal predstavnik nemške kanclerke, ki dodaja, da je kitajski sogovornik vztrajal, da mora biti rešitev skladna z mednarodnim pravom.

S turškim premierjem Tayyipom Erdoganom pa se je Merklova strinjala, da je treba za vsako ceno ohraniti suverenost, ozemeljsko celovitost in politično enotnost Ukrajine. Hkrati sta dejala, da je je potrebno izničiti tveganje spopada na Krimskem polotoku in se tudi strinjala, da je napovedan referendum o morebitni priključitvi Krima k Rusiji močno dvomljiv ter nelegalen. Zavzela sta se tudi za oblikovanje mednarodne kontaktne komisije, ki bo preiskala nasilne incidente v zadnjih tednih.

Obama zaradi Rusije klical v Veliko Britanijo, Francijo, Italijo …

Ameriški predsednik Barack Obama se je ponoči po telefonu pogovarjal z voditelji več evropskih držav. Iz Bele hiše so sporočili, da so se voditelji Velike Britanije, Francije, Italije in treh baltskih držav strinjali z Obamo, da mora Rusija umakniti svoje vojake v oporišča ter dovoliti prihod mednarodnih opazovalcev na Krim.

"Voditelji so jasno povedali, da bo Rusijo nadaljnje kršenje mednarodnega prava izoliralo od mednarodne skupnosti," so še sporočili iz Bele hiše.

Britanski premier David Cameron, francoski predsednik Francois Hollande in italijanski premier Matteo Renzi so se z Obamo v ločenih pogovorih tudi strinjali, da je referendum o odcepitvi Krima od Ukrajine nezakonit. Pozvali so še k oblikovanju kontaktne skupine za Ukrajino.

V konferenčnem pogovoru z voditelji Litve, Latvije in Estonije pa je Obama vsem trem baltskim državam med drugim zagotovil "neomajno odločenost" ZDA in zveze Nato za zagotavljanje njihove varnosti. Baltske države so ob dogajanju v Ukrajini zaradi zgodovinskih izkušenj z Rusijo še posebej negotove.

Ameriški državni sekretar John Kerry se je medtem v soboto po telefonu pogovarjal z ruskim kolegom Sergejem Lavrovom. Opozoril ga je, da bi s sprejetjem korakov za priključitev Krima k Rusiji in nadaljnjim stopnjevanjem vojaških napetosti "zaprli ves prostor za diplomacijo".