Slovenija

Ob svetovnem dnevu hospica in paliativne oskrbe proti tabujem o smrti

Ljubljana, 12. 10. 2013 07.40 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Ustanoviteljica društva hospic v Sloveniji Metka Klevišar pravi, da si prizadevajo, da minevanje in smrt ne bi bila več tabu. Smrt smo v sodobnem času zaprli za zidove bolnišnic, vse, kar dela življenje krhko, pa skušamo izriniti iz misli.

Skrb za umirajočega
Skrb za umirajočega FOTO: Reuters

Tema svetovnega dne hospica in paliativne oskrbe, ki ga obeležujemo drugo soboto v oktobru, je doseganje univerzalne pokritosti hospicev in paliativne oskrbe, torej aktivne oskrbe bolnikov z neozdravljivo, neobvladljivo boleznijo. Moto letošnjega svetovnega dneva je Razblinimo mite.

Člani tima za paliativno oskrbo na Onkološkem inštituta Ljubljana so pripravili zgibanko o najpogostejših mitih o paliativni oskrbi v onkologiji. Največji delež v paliativni oskrbi namreč predstavljajo ravno bolniki z rakom, so sporočili z inštituta.

Ustanoviteljica društva hospic v Sloveniji Metka Klevišar pravi, da si prizadevajo, da minevanje in smrt ne bi bila več tabu. Smrt smo v sodobnem času zaprli za zidove bolnišnic, vse, kar dela življenje krhko, pa skušamo izriniti iz misli, je v petek ob dnevu odprtih vrat Hiše hospica v Ljubljani dejala Klevišarjeva. Toda Hiša hospica v Ljubljani je po njenih besedah polna življenja in ljudje v njej živijo tako kot doma.

Od 1. oktobra naprej v Hiši hospica v Ljubljani omogočajo brezplačno bivanje in oskrbo za uporabnike, pri tem pa računajo na solidarnost ljudi, ki bodo tudi v prihodnje podpirali program društva v okviru svojih zmožnosti. Za Hišo hospica je društvo v prvem letošnjem polletju sicer prejelo nekaj več kot 128.000 evrov donacij, stroški poslovanja pa so v istem času znašali 213.000 evrov, je na začetku meseca povedala predsednica društva Tatjana Fink.

Društvo se sicer že vrsto let srečuje s težavami pri financiranju dejavnosti v Hiši hospica. Kljub temu se niso prijavili na javni razpis ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za podelitev koncesije za opravljanje institucionalnega varstva za odrasle osebe z napredovano oz. kronično neozdravljivo boleznijo ob koncu življenja.

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (9)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ramzess
12. 10. 2013 11.46
Samo resnično znanje o smrti lahko odstrani tabu o njej, a je resnično znanje in hkrati tudi zavedanje o sebi, za večino ravno tako tabu. Smrt, izguba, ne glede ali gre za odraslo osebo ali otroka, razlika je le tostran, ne onstran, je res težka, boleča izkušnja, ni in sme pa biti tabu. Veliko ljudi 'smrti' ne razume in dojema pravilno, kar je seveda problem, katerega 'posledice' lahko videvamo vsakodnevno, izrazi soočenja, vedenja, razumevanja in sprejemanja smrti, izgube, skratka odhoda ljube osebe iz tega sveta. Ali kot je zapisal naš pokojni raziskovalec dr. France Susman: "Odmirajoči rodovi zahodne civilizacije ne morejo razumeti, kar postaja otrokom samo po sebi umevno: za nas je nevidnih svetov nešteto več, kot jih mi s svojim omejenim vidom in sluhom zaznavamo."
Ramzess
12. 10. 2013 11.38
+1
Neozdravljivih bolezni ni, so le neozdravljivi ljudje.
smartzero
12. 10. 2013 09.42
+7
umrla sta mi oba starša v triletnem obdobju,mama v bolnišnici oče v hospicu.....in z lahkoto trdim da so hiše kot je hospic hudo potrebne ker se v njih lahko dostojno posloviš in ne rabiš zadrževati solza skratka vse je bolj intimno in diskretno na res neki človeški ravni ter lahko ga obiskuješ 24ur na dan ,lahko prespiš in si tam lahko časovno koliko pač želiš....pri mami v bolnišnici pa ni tako v sobi je bila še tremi kar ni veliko,je pa veliko ko človek umira in se počutiš nelagodno pred dvema neznankama in pred sorodniki ki jih obiskujejo,da ne govorim o tem da jih loči samo zavesa kot pasji boxi,nobene intimnosti,diskretnosti ki je zelo potrebna v času ko ti recimo starši umirajo......tisti ki pravite da je to okoriščanje in prisesavanje na državo ter niste imeli izkušnje z obeh perspektiv da bi lahko primerjali, se hudo motite in ste pač v razmišljanju v katerem pač ste,seveda to ni narobe je samo drugačno.....zame osebno je tok drugačno oz ne bi pričakoval takega razmišljanja od človeka,skratka razmišljanje na razvojni stopniji hidranta....
vicvic
12. 10. 2013 08.11
+18
Upam, da tako dobri hiši uspe preživeti. Premalo je samo ena, Prsrčna hvala vsem, ki se trudijo v njej. Odhod je vedno težak.
bucima
12. 10. 2013 08.22
+12
Vsi, ki smo imeli svojce v zadnjih njihovih dneh v hiši Hospic vemo kako srćni in dobri ljudje so tam. Hvala jim !