Življenje na planetu Proksima b? Težko ... 

Proksima b je planet v velikosti Zemlje v sistemu, relativno blizu našemu Osončju, ki kroži okoli svoje zvezde v območju, primernem za razvoj življenja. A tekoča voda ni dovolj za to, primerna morata biti tudi temperatura in atmosfera. In pri slednji se po mnenju znanstvenikov lahko močno zaplete ... 

Planetarni sistem zvezde Proksima Kntavra (Proxima Centauri) je od nas oddaljen le štiri svetlobna leta in je našemu Osončju najbližji sosed. Znanstveniki so uporabili računalniške modele, da bi ugotovili, ali je planet gostoljuben tudi živečim bitjem.

Ugotavljali so, kaj bi se zgodilo z Zemljo, če bi krožila okoli omenjene zvezde na enaki krožnici kot planet Proksima b. Nasina študija, objavljena v reviji Astrophysical Journal Letters, ugotavlja, da Zemljina atmosfera ne bi preživela bližine rdeče pritlikavke. 

''Odločili smo se, da edini življenju primerni planet, ki ga poznamo do zdaj - Zemljo - postavimo na mesto Proksime b,'' je pojasnila Katherine Garcia-Sage iz Nasinega centra Goddard. 

Čeprav je planet v tako imenovani življenjski coni, torej na ravno pravšnji razdalji od svoje zvezde, da je voda na planetu lahko tekoča, še zdaleč ne pomeni, da planet primeren za razvoj in vzdrževanje živih organizmov. To območje ne upošteva, ali je voda sploh na površju in ali obstaja primerna atmosfera. Ta je ključna z več vidikov - od tega, da regulira podnebje, ščiti pred nevarnim vesoljskim vremenom in vsebuje kemijske spojine, nujne za življenje. 

V računalniškem modelu so uporabili Zemljino atmosfero, magnetsko polje in gravitacijo. Prav tako so izračunali, koliko radiacije proizvede matična zvezda. Model je nato izračunal, kako močna radiacija in zvezdini izbruhi bičajo atmosfero eksoplaneta. 

Aktivna rdeča pritlikavka, kot je Proksima Kentavra, odpihuje atmosfero, ko visokoenergijska ultravijolična radiacija ionizira pline v atmosferi. V tem primeru se delci nabijejo in takšni lažje uidejo planetovi gravitaciji in atmosferi.

Planet Proksima b se sooča s precej bolj ekstremno radiacijo okoli stokrat močnejšo, kot jo Zemlja prejema od Sonca. Takšna radiacija ustvarja dovolj energije, da ne odnaša le lažjih molekul, kot je vodik, ampak s časoma tudi težje, kot sta kisik in dušik. 

Model je pokazal, da močna radiacija reče pritlikavke kar 10.000-krat hitreje odpihuje atmosfero, kakršno imamo na Zemlji, v primerjavi z dogajanjem atmosfere na našem planetu z našim Soncem. Model po pojasnilih avtorjev niti ni upošteval nekaterih drugih parametrov od vročine in motenj v magnetskem polju.

Poleg tega so znanstveniki preverjali še druge variacije izgube atmosfere. Upoštevali so temperature v največjem sloju atmosfere v termosferi. Ugotovili so, da če se ta segreva zaradi radiacije, atmosfera uhaja hitreje. Upoštevali so tudi, kako magnetsko polje na polih planeta vplivajo na izgubo atmosfere. 

Tako so zaključili, da bi ob najvišjih temperaturah v termosferi in povsem odprtih magnetskih poljih Proksima b takšno atmosfero, kot jo ima Zemlja, izgubila v 100 milijonih letih. Ob najnižjih temperaturah in zaprtem magnetskem polju, pa bi toliko mase ušlo v dveh milijardah let. Planet je star štiri milijarde let. 

Astrofizik Jeremy Drake v centru Harvard-Smithsonian je rezultate komentiral, da je pri takšnih izgubah atmosfere možnost za življenje praktično nična. Poraja se vprašanje, če so planeti ob rdečih pritlikavkah sploh lahko gostoljubni. 

Rdeče pritlikavke, kot sta Proksima Kentavra in TRAPPIST-1, so večkrat tarče iskanja planetov, ker so najhladnejše, najmanjše in tudi najbolj pogoste zvezde v galaksiji. Ker so hladnejše, pa to pomeni, da morajo biti planeti svoji zvezdi precej blizu, da bi bil izpolnjen pogoj za tekočo vodo. A če izguba atmosfere ni zaustavljena s kakšnim drugim procesom, kot je denimo masivna vulkanska dejavnost ali trčenja s kometi - ta bližina ni obetajoča za preživetje atmosfere, ugotavljajo znanstveniki.