Prav masovnim podatkom je bil posvečen letošnji svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe. Izbira teme ni presenečenje, saj so masovni podatki postali gonilo sodobne ekonomije. Pri Economistu so pred kratkim zapisali, da so podatki nafto zamenjali na vrhu seznama najpomembnejših dobrin. Za razliko od naftnih vrelcev, iz katerih prej ali slej izčrpamo vse, kar se tam nahaja, pa naj svet podatkov skoraj ne bi imel omejitev za rast.
Z razvojem pametnih naprav sledi v obliki podatkov za seboj puščamo na vsakem koraku. Zjutraj ste najbrž ugasnili budilko na pametnem telefonu, potem obiskali družbena omrežja, klikniti na par člankov na kakšnem mediju, potem ste tekli, tekaški dosežek pa nadzorovali s pametno uro ali kakšno drugo napravo, ki je merila kilometre, hitrost in srčni utrip. Morda ste podatke o tem, kaj ste pojedli za zajtrk, vnesli v spletno aplikacijo. Ko ste šli v službo, ste morda prevoz znova naročili s pomočjo kakšne aplikacije ali s pomočjo aplikacije zanj plačali. V službi ste spet prižgali računalnik in obiskali par spletnih strani ... Vseskozi ste za seboj puščali digitalno sled, veliko podatkov. In sodobni pristopi k analizi teh podatkov, omogočajo, da analitiki na njihovi podlagi ne le analizirajo vaše vedenje, ampak celo predvidevajo, kako boste ravnali v prihodnje.
Industrijska revolucija, ki spreminja človeka
Medtem ko je dejstvo, da smo "nadzorovani" na vsakem koraku, po svoje strašljivo, se večina tega niti ne zaveda oziroma se s tem ne ukvarja. Se pa z zbranimi podatki še kako ukvarjajo tehnološki giganti. Analitiki četrto industrijsko revolucijo opisujejo kot revolucijo tehnologije, ki združuje fizični, digitalni in biološki svet, se širi na vsa področja ekonomije in industrije in po svoje celo spreminja naše videnje človeka in njegovo delovanje. Slednje še posebej zato, ker naj bi bilo zdravstvo eno vodilnih področij, ki ga bo zaznamovala umetna inteligenca.
Količina shranjenih podatkov, ki jih za seboj puščamo ljudje, je vse večja in večja. Do leta 2020 naj bi se v primerjavi z letom 2013 povečala za 10-krat in dosegela 44 bilijonov gigabajtov.
Tako velika gora podatkov je sama po sebi seveda precej neuporabna. Poskus, da bi iz nje izluščili kaj uporabnega, bi bil podoben iskanju igle v kopici sena. Tukaj pa nastopi umetna inteligenca (AI). Ta je že del opreme mnogih avtomobilov, Googlovega brskalnika, skrbi za Amazonove predloge, ki jih stran ponuja kot potencialne nakupe ... Zmožna pa je še več. Britanski programer je predstavil "AI odvetnika", ki osebi pomaga pri spopadanju s parkirno kaznijo v Londonu in New Yorku, pri "zagovarjanju" svojih primerov pa naj bi imel kar 64-odstotni uspeh.
Podatki in umetna inteligenca za boljši zdravstveni sistem in boljšo diagnostiko
Podobno naj bi bilo že kmalu na področju zdravstva, kjer naj bi umetna inteligenca zdravstvenemu osebju pomagala do boljših odločitev. "Algoritmi umetne inteligence bodo že v nekaj letih postali realnost v zdravstvu," je prepričan Andy Schuetz, podatkovni analitik družbe Sutter Health, ki meni, da se bo to zgodilo v roku desetih let.
Kako zanimivo je zdravstvo za tiste, ki se ukvarjajo z umetno inteligenco, kaže dejstvo, da na področju nastaja velika gneča, v svojem blogu ocenjuje medicinski futurist Bertalan Meskó.
Medtem ko je IBM Watson paradni konj, ko gre za kognitivno računalništvo, mu za vrat dihajo Dell, Hewlett-Packard, Apple, Hitachi Data Systems, Luminoso, Alchemy API, Digital Reasoning, Highspot, Lumiata, Sentient Technologies, Enterra, IPSoft in Next IT.
Čeprav je marsikaj s tega področja šele v povojih, strokovnjaki že razmišljajo, kaj vse bi se lahko po zaslugi masovnih podatkov in umetne inteligence spremenilo v zdravstvu. Prvi logičen zaključek je, da bi podatkovno rudarjenje po podatkih bolnišnic in pacientov lahko izboljšalo zdravstveno oskrbo, jo naredilo učinkovitejšo.
IBM Watson je že lansiral posebno opremo za onkologe. Ta ima sposobnost analiziranja pomena in konteksta strukturiranih in nestrukturiranih podatkov, kliničnih zapiskov in opažanj, ki so lahko relevantna za zdravljenje bolnika. V kombinaciji z rezultati diagnostičnih preiskav, sistem zdravniku pomaga pri oblikovanju načrta zdravljenja bolnika z rakom. Zdravniki, ki so sistem preizkusili, pravijo, da ima potencial, po drugi strani pa je eden od šefov projekta dr. Andrew Norden pred časom v izjavi za javnost dejal, da namen projekta ni, da zamenja zdravnike, ampak da jim predstavlja oporo. Fierce Biotech piše, da so v eni od študij ugotovili, da sta se računalnik in zdravnik glede načina zdravljenja strinjala v kar 90 odstotkih.
IBM je poleg tega med drugim razvil še algoritem Medical Sieve, nekakšnega kognitivnega asistenta, ki premore širok spekter znanja. Ideja je, da bi zamenjal radiologe, ko gre za interpretacijo izvidov, ti naj bi se ukvarjali le še s kompleksnejšimi primeri, kar bi optimiziralo delovni proces.
Medtem ko zdaj marsikdo zdravstvene nasvete išče na Googlu, naj bi bil v prihodnosti na dosegu roke personaliziran AI zdravnik, ki bi na podlagi simptomov, ki bi jih uporabnik vnesel v aplikacijo, uporabnikove zdravstvene zgodovine in medicinskega znanja, dajal nasvete. Prav tako bi jih spomnil na jemanje zdravil. Eden od takšnih projektov se imenuje Babylon.
Potem je tukaj še Molly, ena od AI medicinskih sester v razvoju, ki naj bi pacientom pomagala, da nadzirajo svoje zdravstveno stanje in se držijo sistem zdravljenja.
Za AI je še posebej zanimivo področje genetike. Craig Venter, eden od očetov projekta "človeški genom", v okviru svojega projekta Human Longevity, razvija algoritem, ki naj bi uspel s pomočjo genskega sekvenciranja predvideti, kako dolgo bo nekdo živel in kakšne bolezni mu pretijo. Z zaznavanjem bolezni še v fazi pred razvojem, pa naj bi bilo nato mogoče občutno podaljšati življenje osebe.
Svoj lonček pa seveda pristavlja tudi farmacevtska industrija. Razvoj zdravil pogosto traja leta in leta ter stane na milijone evrov. Računajo, da bi bilo mogoče s pomočjo AI ta proces občutno skrajšati, rabo zdravil v zdravstvu pa narediti veliko cenejšo. Projekt Atomwise je ob zadnjem izbruhu ebole pognal super-računalnik, da bi ta iz zdravil, ki že obstajajo, izbrskal takšno, ki ga je najhitreje mogoče modificirati v zdravilo za boj proti virusu ebole. Takšna analiza bi v laboratoriju trajala mesece ali celo leta, namesto tega je računalnik dva zadetka našel v samo enem dnevu.
Medtem ko je večina naklonjena uvajanju AI v zdravstvo, podatkovno rudarjenje po bolnišničnih podatkih pa je lahko učinkovito tudi, ko je treba ugotoviti ali se v določeni bolnišnici morda ponavljajo napake ali slabi pristopi k zdravljenju, pa mnogi menijo, da gre tudi za področje številnih neznank. Prva težava je etično ravnanje s podatki, saj je po mnenju mnogih še vedno postavljenih premalo pravil, spet druge skrbi, da bi sčasoma umetna inteligenca dejansko nadvladala človeške možgane na kakšnem področju in se spremenila v sovražnika. Profesor Stephen Hawking meni, da se bo umetna inteligenca spremenila v naboljšo ali najslabšo iznajdbo človeštva, po najslabšem scenariju pa bi ga lahko celo uničila. V svojem razmišljanju ni edini.
Če marsikdo z zbiranjem podatkov v zdravstvu, prometu in še kje, vidi veliko možnosti, da s pomočjo zbiranja podatkov, njihovo analizo in napovedovanjem na njihovi osnovi, stvari spremenimo na bolje, pa ne manjka tistih, ki menijo, da so podatki postali nov način za obvladovanje sveta.
Demokracija kot si jo predstavlja Facebook?
Kot piše Economist, so velika naftna podjetja, ki so imela v preteklosti velike monopole, enostavno razdelili na več manjših delov. Pri spletnih gigantih je to nekoliko težje. Google, Facebook, Amazon, Twitter in podobni, o svojih uporabnikih zbirajo gore podatkov, ki so jih ti nekritično pripravljeni deliti z njimi v zameno za brezplačen servis. A brezplačnega v življenju ni nič . Niti Googlov brskalnik ne. Ta podjetja so zbrane podatke sprva obdelovala predvsem za oglaševalske namene, saj je oglaševanje tisto, ki jim prinaša zaslužke. Kmalu pa so ugotovili, da je mogoče z zbranimi podatki tudi vplivati na ljudi. Pri Guardianu so tako pred časom zapisali, da je politični sistem dovzeten za nove načine manipulacije, ki rastejo na zeljniku tehnoloških gigantov.
V tem naj bi prednjačil Facebook s spretnim plasiranjem "relevantnih" informacij in oglasov pred vašimi očmi. Observer je celo poročal, da je v času kampanje za brexit, podjetje britanskega milijarderja na podlagi analize Facebook profilov, ljudi skušalo prepričati v določeno izbiro. Erozija zasebnosti bo vodila v erozijo demokracije, menijo.
Osnovni demokratični model deluje na podlagi javne kampanje, s katero imajo kandidati pravico prepričevati volivce, samo glasovanje pa je osebno in tajno. Zdaj analitiki opažajo spremembo v tem načinu, saj poskušajo nekateri preko družbenih omrežij vpliv znotraj natančno določenih ciljnih skupin širiti na precej bolj "podtalne" načine, z argumenti, ki nato niso deležni "javnega tehtanja".
Tehnologija, povezana z zbiranjem in obdelavo podatkov, je oglaševalcem omogočila, da ljudi včasih poznajo celo bolje kot poznajo sami sebe. Z analizo vseh dostopnih podatkov o osebi je mogoče ugotoviti, kaj ima kdo rad, česa ne mara, na podlagi česa in kako hitro se odloči za nakup, katerim svetovno nazorskim idejam sledi. Odkriti je mogoče celo ranljivosti, ki se jih oseba sama le malo zaveda, ugotoviti, kateri prijemi izsiljevanja bi bili uspešni. Strašljivo? Že mogoče, pravijo strokovnjaki, a izvedljivo.
In zato tudi tako zelo mamljivo za "prodajalce". Tako kot vam proizvajalec otroških vozičkov svojega ponuja takoj po tem, ko začnete brskati za novicami, povezanimi z nosečnostjo, tako je tudi skušnjava po "prodajanju" novega "družbenega reda", političnih parol ali receptov za rečo, mamljiva in do nje prihaja.
Informacije, ki jih imajo o vas spletni giganti po le nekaj dneh brskanja po spletu, so bolj popolne, kot bi jih detektiv stare šole zbral v nekaj mesecih dela. A detektivi pri svojem zbiranju informacij naletijo na vrsto predpisov, ki preprečujejo ali omejujejo njihovo delo. Sodobni tehnološki giganti pa ne, kar jim omogoča vse večje kopičenje in obdelovane podatkov ter posledično vplivanje na ljudi ne le kot na potrošnike, ampak kot na državljane.
Kreiranje "novega sveta" še posebej zanima šefa Facebooka Marka Zuckerberga, kot je sam pred kratkim povedal na konferenci, kjer je med drugim govoril tudi o obogateni resničnosti. Z 2 milijardama uporabnikov, ki na tem družbenem omrežju po nekaterih podatkih povprečno preživijo 1,7 ure na dan, mu občinstva, na katerem je mogoče implementirati svoje ideje s pomočjo spretnega oglaševanja, ne manjka.
Facebook je med družbami, ki zbrane masovne podatke najbolj učinkovito analizira. Še preveč učinkovito, je družbi pred časom očital The Australian. Na podlagi 23 strani dolgega dokumenta, ki naj bi pripadal Facebooku, so namreč zapisali, da sružba na podlagi objavljenih fotografi in zapisov v realnem času analizira in določi razpoloženje uporabnika – ali ta čuti, da je pod stresom, se počuti slabo, anksiozno … Takšna analiza naj bi omogočala optimalno distribucijo oglasov, saj je žalosten človek dovzeten za drugačne oglase kot vesel. Pri Facebooku so sicer zanikali izkoriščanje nesreče uporabnikov za oglaševanje.
Google ve, kaj vas zanima in vas bo o tem poučil
Med tistimi, ki poskušajo masovne podatke uporabljati za vplivanje, pa je tudi Google. Guardianova komentatorka Carole Cadwallder se je pred časom obregnila ob Googlove poskuse, da takoj, ko uporabnik začne tipkati vprašanje v brskalnik, skuša predvideti, kaj bo vprašal. Ponujanje odgovorov je po njenem posebna oblika pogojevanja človekovega mišljenja. In kaj jo je zbodlo? Tipkati je začela vprašanje "so Judje ...". In ponudba? Google je vprašanje zaključil tako, da se je glasilo "so Judje zlobni". Kot marsikdo, je kliknila na to ponudbo. Številne raziskave so že pred tem potrdile, da ljudje velikokrat izberemo prvo ponujeno opcijo. In nad zadetki je bila zgrožena, saj se je odgovor nekako glasil, da so zlobni. Polna stran zadetkov tekstov, ki to "potrjujejo". Med drugim je našla članek "10 razlogov, zakaj ljudje sovražijo Jude", v katerem se je nekdo razpisal o tem, da so prevzeli vojsko, medicino … In postregel z veliko mineštro lažnih informacij, ki pa so neveščemu uporabniku videti precej resnične.
Splet je namreč ustvaril svet, v katerem ima vse dve plati, ki sta "enakovredni", pa če tudi druga ne temelji na dejstvih, pravijo analitiki. In medtem ko hitro učljivi algoritmi vse bolje predvidijo, kaj bomo vprašali, kakšnih oglasov si želimo, ne počnejo nič za to, da bi ljudi zaščitili pred lažmi.
Danny Sullivan, urednik portala SearchEngineLand.com je nekoč dejal, da je Google kot bi prišel v knjižnico in zahteval knjige o drugi svetovni vojni, dobil pa 10 hvalospevov Adolfu Hitlerju. A to bi bilo predmet zgražanja in ukrepov.
Spletna država brez zakonov
Spet drugi menijo, da težava niso giganti informacijske tehnologije, ki pač počnejo, kar gospodarstvo dela vse skozi. V preteklosti je imel lastnik velik rudnik, v katerem je skušal izkopati čim več premoga in čim več zaslužiti.
Zdaj imajo giganti informacijske tehnologije veliko informacij, iz katerih želijo izbrskati čim več informacij, ki imajo prodajno vrednost. Težava naj bi bili regulatorji, ki ne zmorejo slediti tehnološkim podjetjem. Ta razpolagajo že z boljšimi informacijami o ljudeh kot vlade, pravijo, pravil, kaj lahko z njimi počnejo, pa je pravzaprav le malo.
Medtem ko jih mnoge družbe uporabljajo za oglaševanje, spet druge za to, da izboljšujejo svoje sisteme, jih tretje prodajajo. Vsa podjetja trdijo, da s podatki skrbno ravnajo. Vprašanje je le, pravijo analitiki, kako dolgo bomo zaupali zgolj etičnosti družb, večinoma iz Silicijeve doline.
KOMENTARJI (14)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.