Znanost in tehnologija

Slovenski znanstveniki znova z velikim dosežkom: potrdili mreže vrtincev v tekočem kristalu

Ljubljana, 04. 09. 2017 15.02 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V laboratoriju slovenskega znanstvenika Muševiča na Institutu Jožef Stefan v Ljubljani je mednarodna skupina raziskovalcev potrdila mreže vrtincev v tekočem kristalu, ki so jih napovedali že pred leti. Dosežek obeta globlje razumevanje praktične uporabe vrtinčastih magnetnih nano-struktur za shranjevanje informacij.

V tekočem kristalu je spontano nastala skirmionska mreža (na fotografiji).
V tekočem kristalu je spontano nastala skirmionska mreža (na fotografiji). FOTO: Institut Jožef Stefan

Slovenskim strokovnjakom je skupaj s tujimi uglednimi strokovnjaki uspelo potrditi že pred leti napovedano mrežo vrtincev v tekočih kristalih. Kot so danes sporočili z Instituta Jožef Stefan, je mednarodna raziskovalna skupina, ki jo sestavljajo Andriy Nych, Jun-ichi Fukuda, Ulyana Ognysta ter Slobodan Žumer in Igor Muševič z ljubljanskega instituta ter Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, v laboratoriju profesorja Muševiča zadnjih pet let z optičnim mikroskopom raziskovala zelo tanke plasti vijačnega tekočega kristala in opazila vrtinčaste strukture, imenovane skirmioni. Z numeričnim modeliranjem so potrdili, da je v tekočem kristalu spontano nastala skirmionska mreža, ki je bila že pred leti napovedana s simulacijami in je bila do sedaj opažena le v tankih plasteh vijačnih magnetov, o tem pomembnem odkritju navajajo na Institutu Jožef Stefan.

Vrtinčasta struktura snovi je v fiziki snovi dokaj eksotičen pojav, ki pa je za fizike sila zanimiv, ker povezuje fiziko realnega sveta s posebno vejo matematike, imenovano topologija. Prav zaradi tega so Nobelovo nagrado za fiziko leta 2016 dobili David J. Thoules, F. Duncan Haldane in J. Michael Kosterli za razumevanje narave vrtinčastih struktur v superprevodnikih, super fluidnih in eksotičnih magnetih. V teh snoveh so vrtinci izredno težko opazljivi, saj je potrebno snov ohladiti praktično do absolutne ničle. V tekočem kristalu pa jih lahko opazimo z optičnim mikroskopom pri sobni temperaturi, pojasnjujejo slovenski znanstveniki in dodajajo, da vrtince pravzaprav poznamo iz vsakdanjega življenja. "Vsakdo od nas je že prav gotovo v živo opazoval vrtince v deroči vodi ali iz varne razdalje vrtinčasti lijak tropskega orkana. Tudi pri živih bitjih srečamo vrtinčaste strukture in sorodne topološke nepravilnosti, kot sta na primer vrtinec v človeškem lasišču ali bolj kompliciran vrtinec na koži prstov vsakega od nas. Ravno zato fizike tako zelo zanima narava in pojavnost vrtinčastih topoloških struktur, saj jih srečamo na tako različnih področjih - od fizike, preko matematike do biologije," pojasnjujejo na institutu.

To je pomemben dosežek, pri katerem so imeli pomembno vlogo slovenski strokovnjaki. Objavljeno delo o vrtincih v tekočih kristalih namreč nudi neposreden vpogled v naravo topološke snovi, ki je trenutno eno od žarišč sodobne fizike. Obeta tudi globlje razumevanje praktične uporabe vrtinčastih magnetnih nano-struktur za shranjevanje informacij, še navajajo na institutu.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (8)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

RdečiKarton
04. 09. 2017 20.58
+3
Torej so napredovali pri raziskavah "spominskih kovin". Nadgrajujejo delo izpred let. Pohvalno!
CastrumFF
04. 09. 2017 16.59
+0
Ampak....potrditev mreze vrtincev je bila ze leta 2015.Tudi Nobel so podelili za to. Kaj sedaj?
Racio
04. 09. 2017 17.55
+2
Vrtinčasta struktura snovi je v fiziki snovi dokaj eksotičen pojav, ki pa je za fizike sila zanimiv, ker povezuje fiziko realnega sveta s posebno vejo matematike, imenovano topologija. Prav zaradi tega so Nobelovo nagrado za fiziko leta 2016 dobili David J. Thoules, F. Duncan Haldane in J. Michael Kosterli za razumevanje narave vrtinčastih struktur v superprevodnikih, super fluidnih in eksotičnih magnetih. V teh snoveh so vrtinci izredno težko opazljivi, saj je potrebno snov ohladiti praktično do absolutne ničle. V tekočem kristalu pa jih lahko opazimo z optičnim mikroskopom pri sobni temperaturi, pojasnjujejo slovenski znanstveniki........... Torej odkrili so enostavnejši način opazovanja teh pojavov - struktur.
bb5a
04. 09. 2017 16.12
-4
Super, zdej nej pa še na svetovni trg to prodajo, aja to pa ne znajo?
Racio
04. 09. 2017 16.16
+8
Tako kot to ni znal Einstein, Tesla, Newton in še mnogi drugi... pa zaradi tega niso nič manj cenjeni, kvečjemu še bolj...
bb5a
04. 09. 2017 16.35
+1
A ti res primerjaš Einsteina, Tesla in Newtona z IJŠ:D? Če ne vidiš so nobelovo dobili za vrtince že lansko leto in sicer David J. Thoules, F. Duncan Haldane in J. Michael Kosterli ... naši niso in ne bodo dobil nič...
Racio
04. 09. 2017 17.51
+9
Izpostavljam to, da če bi odkrivali stvari samo zato da bi z odkritji zaslužil, potem nebi odkrili niti pol toliko kot smo do sedaj. PS. če pa vera nebi bremzala razvoja zadnjih 2 tisoč let bi pa odkrili še dvakrat toliko.
bb5a
04. 09. 2017 19.35
+0
Se strinjam s tabo, sam pravm da oni so testiral teorijo od drugih in dokazal, da drži... ni isto, kot da teorijo razviješ...