Zavajajo pri zdravilih, a ker so iz Indije, jim nihče nič ne more

Zdravstveni inšpektorat opozarja potrošnike, da so prehranska dopolnila na spletni strani Naravna lekarna predstavljena na zavajajoč način in z nedovoljenimi zdravstvenimi trditvami. Ker spletno stran upravljajo iz Indije, naš Zdravstveni inšpektorat nima pristojnosti oziroma možnosti ukrepanja.

Zlata pravila varnega nakupovanja preko spleta

Potrošnikom v primeru zlorabe priporočajo, da pred nakupom v spletnih trgovinah vedno preverijo informacije o ponudniku in da si ogledajo spletne strani SI-CERT www.varninainternetu.si. Matej Breznik iz SI-CERT nam je povedal, da potrošnikom seveda odsvetujejo nakup zdravil nepreverjenega izvora prek interneta. "Prijav, ki bi se nanašale na tvegani nakup zdravil prek interneta, ne beležimo oziroma jih je izredno malo," je še dejal. 

Na spletni strani SI-CER je precej napotkov, kaj storiti v primeru spletne zlorabe. Predvsem si velja zapomniti sedem zlatih pravil varnega nakupovanja preko spleta: 

Preverite, ali elektronski naslov sogovornika ustreza osebi oziroma instituciji, ki jo predstavlja.

Nikoli ne plačujte z Western Union ali sistemom MoneyGram, saj ne omogočata sledenja nakazilu in sta zato priljubljeni orodji spletnih goljufov. Pri nakazilu preverite, ali bo denar nakazan v pravo državo.

Če ponudba izrazito odstopa od ostalih, poskušajte pridobiti čimveč informacij o prodajalcu. Preverite navedeno registrirano podjetje, prepričajte se, da sta naslov in telefonska številka prava. Poiščite ocene drugih kupcev, spoznajte njihove izkušnje, kritike in mnenja.

Berite drobni tisk! Preverite pogoje poslovanja, načine plačila, dostave in pogoje vračila blaga.

Presodite, ali razlika v ceni nakupa pri ponudniku v tujini (države, ki niso članice EU) odtehta tveganje, ki ga pri tem prevzamete.

Za spletno nakupovanje oz. vpisovanje podatkov vaše kreditne kartice ne uporabljajte javno dostopnih računalnikov.

Če sumite, da gre za goljufijo, jim lahko pišete na info@varninainternetu.si ali pa uporabite spletni obrazec.

Februar - mesec varne rabe interneta

V Sloveniji v februarju sicer obeležujemo mesec varne rabe interneta. Točka osveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si bo v sodelovanju s slovenskimi šolami ob tem pripravila niz aktivnosti, namenjenih osveščanju o preudarni rabi novih tehnologij.

Osrednji dogodek meseca bo zdaj že tradicionalni Dan varne rabe interneta, ki ga vsak torek v drugem tednu februarja obeležujejo v več kot 100 državah po svetu. Letos ga bomo torej obeležili 7. februarja.

Slogan letošnjega dneva je Skupaj spremenimo internet na bolje. Kot so ob tem pristavili v Safe.si, lahko vsak sam s kulturnim in etičnim vedenjem naredi ogromen korak k spreminjanju interneta na bolje.

Tako bodo tudi celomesečne aktivnosti za promocijo varne in odgovorne rabe tehnologije po besedah organizatorja namenjene predvsem promociji kulturnega vedenja v komunikacijah na spletu, spletni etiki in prijaznosti do drugih uporabnikov interneta.

S tem namenom je Safe.si pozval šole po državi, da bodisi v obliki učnih ur, delavnic, razprav ali na kakšen drug način organizirajo lastne dogodke za obravnavo osrednje teme.

Organizator pa je pripravil tudi spletni dogodek. Osnovne šole so povabili, da se prek video povezave pridružijo razpravi o aktualnih vprašanjih o varnosti na spletu. Razprava, ki je namenjena učencem 3. triade, bo potekala predvsem o bontonu na spletu.

Lani se je aktivnostim v sklopu meseca varne rabe interneta pridružilo več kot 200 osnovnih in srednjih šol ter drugih izobraževalnih zavodov po državi.

V starostni skupini od 16 do 24 let po podatkih Statističnega urada prednjači dostop do spleta prek mobilnih naprav, ki jih je za ta namen v zadnjih 12 mesecih uporabilo kar 91 odstotkov anketirancev. Za primerjavo: prenosni računalnik je za dostop do spleta uporabilo 71 odstotkov mladih v Sloveniji.

Po podatkih za lani je bil najbolj pogost ukrep 16 do 24-letnikov za varnost na spletu omejitev dostopa do svojega profila na družabnih omrežjih. To je v zadnjem letu v Sloveniji namreč storilo 62 odstotkov uporabnikov v tej starostni skupini, s tem pa je Slovenija presegla povprečje v EU, kjer se je 56 odstotkov mladih odločilo za takšen ukrep.

Med ukrepi za varnost na internetu je tudi omejitev dostopa spletnih strani do geografske lokacije - za takšen ukrep se je po podatkih Statističnega urada in Eurostata odločilo 39 odstotkov mladih v Sloveniji in 40 odstotkov mladih v EU.