Znanost in tehnologija

VIDEO: MUSE znova pogledal v Hubblovo ultra globoko polje in videl še nekoliko dlje: odkril 72 novih galaksij

Berlin, 29. 11. 2017 12.03 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Kaj vse se še skriva v vesolju? Znanstveniki so z instrumentom MUSE opravili najgloblji spektroskopični pogled koščka vesolja do zdaj. Osredotočili so se na Hubblovo ultra globoko polje, ki ga je teleskop prvič opazoval leta 2004. Med drugim so odkrili 72 nenavadnih galaksij.

Več videovsebin
  • Hubblovo ultra globoko polje z instrumentom MUSE (Vir: ESO/Mark Swinbank, Institute for Computational Cosmology, Durham University)
    01:00
    Hubblovo ultra globoko polje z instrumentom MUSE (Vir: ESO/Mark Swinbank, Institute for Computational Cosmology, Durham University)
  • Pogled v globino vesolja (Vir: ESO, Nick Risinger (skysurvey.org) and Digitized Sky Survey 2)
    00:50
    Pogled v globino vesolja (Vir: ESO, Nick Risinger (skysurvey.org) and Digitized Sky Survey 2)

Znanstvenike je že pred dobrima dvema desetletjema osupnila fotografija nočnega neba, imenovana Hubblovo globoko polje (ali Hubble Deep Field), nato je znameniti teleskop le še izboljševal svoje dosežke, ko je še nekoliko več dni opazoval točno določen košček neba in tako odkrival nove in nove svetove, ki so našemu očesu nevidni.

Zdaj so astrofiziki uporabili še instrument MUSE na velikem teleskopu ESO (Very Large Telescope) v Čilu in opravili najgloblji spektroskopični pogled koščka vesolja do zdaj. Osredotočili so se na Hubblovo ultra globoko polje, ki ga je teleskop opazoval leta 2004. Merili so razdalje in značilnosti 1600 zelo slabo vidnih galaksij, med temi so opazovali 72 na novo odkritih, ki so ušle tudi samemu Hubblu.

Ta posnetek prikazuje Hubblovo ultra globoko polje, majhen košček neba v ozvezdju Fornax, ki so ga opazovali z instrumentom MUSE. Ta fotografija sicer prikazuje le delni pogled na bogastvo pridobljenih podatkov.
Ta posnetek prikazuje Hubblovo ultra globoko polje, majhen košček neba v ozvezdju Fornax, ki so ga opazovali z instrumentom MUSE. Ta fotografija sicer prikazuje le delni pogled na bogastvo pridobljenih podatkov. FOTO: ESO/MUSE HUDF collaboration, ESO/MUSE HUDF collaboration

''To bogastvo novih informacij astrofizikom daje vpogled v rojevanje zvezd v zgodnjem vesolju in jim omogoča raziskave gibanja in drugih značilnosti galaksij v začetku njihovega življenja. Vse to je omogočil unikaten spektroskopičen instrument MUSE,'' so poudarili v Evropske južnem observatoriju (ESO).

Opazovanja ''globokega polja'' so dolgotrajajoča opazovanja določenega koščka neba, da bi razkrili šibke točke, ko teleskop s svojimi instrumenti več dni zapored zbira svetlobo. Globlje, kot je opazovanje (to je daljši čas osvetlitve), več se razkrije ali tudi zelo svetlobno šibki objekti postanejo na fotografiji vidni. Astronomska telesa so medla, ker so ali naravno manj svetla ali pa zaradi oddaljenosti. Pri Hubbovih globokih poljih (globoko polje, ultra globoko polje in ekstremno globoko polje) govorimo o ogromnih razdaljah, zato je opazovanje še kako velik izziv, navajajo pri Evropski vesoljski agenciji (Esa).

Ekipa pod vodstvom Rolanda Bacona iz centra za astrofiziko v Lyonu je MUSE uporabila torej za opazovanje Hubblovega ultra globokega polja, ki je zelo zanimiv delček južnega ozvezdja Fornax (Furnace).

Hubblovo ultra globoko polje iz leta 2004, ki so ga tako sam teleskop kot tudi drugi zemeljski teleskopi opazovali že večkrat, predstavlja najgloblji portret vidnega vesolja, ki ga je dokumentiralo človeštvo (Hubble je sicer nato pogledal še dlje, a se je moral zateči k infrardeči svetlobi). Posnetek z okoli 10.000 galaksijami je razkrival tudi galaksije, ki so nastale manj kot milijardo let po Velikem poku. A MUSE je zdaj, poleg drugih razkritij, odstrl tudi 72 do zdaj še nikoli videnih galaksij na tem majhnem koščku neba.

''MUSE lahko stori nekaj, kar Hubble ne more - razdeli svetlobo od vsake točke na sliki v komponento barve, da tako ustvari spekter. To nam omogoča, da izmerimo razdaljo, barve in druge značilnosti galaksij, ki jih vidimo, med njimi so tudi nekatere, nevidne samemu Hubblu,'' je pojasnil Bacon.

Hubblovo ultra globoko polje ali pogled na okoli 10.000 galaksij. Gre za posnetek iz leta 2012, torej izboljšano verzijo zaradi dodatnega časa opazovanja. Znanstveniki se veselijo novih podatkov, ki jih bo v prihodnjih letih pridobival naslednik teleskopa Hubble teleskop James Webb.
Hubblovo ultra globoko polje ali pogled na okoli 10.000 galaksij. Gre za posnetek iz leta 2012, torej izboljšano verzijo zaradi dodatnega časa opazovanja. Znanstveniki se veselijo novih podatkov, ki jih bo v prihodnjih letih pridobival naslednik teleskopa Hubble teleskop James Webb. FOTO: NASA, ESA, R. Ellis (Caltech), and the HUDF 2012 Team

Novi podatki dajejo nov vpogled v slabo vidne, zelo oddaljene galaksije, ki so oblikovale skoraj na začetku vesolja pred okoli 13 milijardami let. Instrument je zaznal tudi okoli 100-krat šibkejše galaksije kot v prejšnjih opazovanjih in je tako dodal nove razsežnosti že tako bogati beri prejšnjih opazovanj, hkrati pa znanstvenikom omogočil boljše razumevanje oblikovanja galaksij.

72 novih galaksij je zasijalo le, ker instrument zaznava tudi Lyman-alfa sevanje. Pri ESO so pojasnili, da trenutno razumevanje oblikovanja zvezd še ne razloži popolnoma teh galaksij, ki svetlo sijejo le v tej eni barvi. Ker MUSE razprši svetlobo v komponente, te galaksije postanejo vidne, a ostajajo nevidne za neposredno globoko opazovanje, ki ga je sposoben teleskop Hubble.

''Zanimivo je, da smo te podatke pridobili brez uporabe posodobljene optike instrumenta MUSE. Aktivacija tega po desetletjih trdega dela astrofizikov in inženirjev pri ESO obljublja še več revolucionarnih podatkov,'' je sklenil Bacon.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (24)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

bohinj je zakon
29. 11. 2017 15.04
+4
72 novih? še sto našo galaksijo ne vemo kaj bi. Naj se ameri že odloče, ali bodo šli osvajat vesolje ali ne?
siska55
29. 11. 2017 18.42
frako
30. 11. 2017 19.47
jah zdej je nasa razkrila da je razvila nov ijonski motor, prvi test v vesolju bo naslednje leto. Teoretično bi večja varianta takega motorja bla sposobna ljudi prpelat do marsa v 40 dneh. Pač s pomočjo elektomagnetičnih valov segrejejo plin v tem primeru vodik na 10 miljon stopinj oz daleč v plazmo, ki potem šiba vn kot pri trenutno uporabljeni kemični reakciji plini. sam fora je da bi še zmerej rabu iste rakete kot jih zdaj nucamo da bi spravu raketo s takim pogonom v vesolje.
gozdar1
01. 12. 2017 12.05
-1
Ionski motorji niso nič novega in se uporabljajo že kar nekaj časa tako na satelitih, kot sondah. Po opisu sodeč mi tole bolj deluje kot VASIMR in ne ionski motor.
DAEMONIUM
29. 11. 2017 14.36
+6
V realnem casu ogromno teh galaksij in zvezd ze davno ni vec samo svetloba iz casa njihovega obstoja se vedno potuje proti nam, tako da v bistvu gledajo zgodovino v razvoju vesolja.
HorstWiesel
29. 11. 2017 15.17
+3
tron3
29. 11. 2017 13.45
-5
Zadeva je čist preprosta človek bo pač moral predelati še nekaj evolucij, da bo zadosti zrel, da se bodo višje razvite civilizacije z njim kontaktirale, da se bi moral npr. nezemljan pogovarjati npr. Donaldom, Junckerje, teto Gelo itd, dejte no, to je izven domišljije.
Skunk Works
29. 11. 2017 13.44
-5
"Samo dve stvari sta neskončni: vesolje in človeška neumnost,.... ampak za vesolje pa nisem tako prepričan" ..je nekoč dejal Einstein,......minusi spodaj pričajo, da je imel še kako prav.......
Svalbard
29. 11. 2017 16.16
+2
Če ne drugega bi vsaj skopirala pravilno. Ampak, verjetno ti je sam Albert to povedal ob jutranjem čaju in pecivu.
Skunk Works
29. 11. 2017 13.02
-10
Zdaj samo odkrijejo še planet z drevesi na katerih raste denar, pa je pred nami končno zlata doba socializma....
Našvasan__zob
29. 11. 2017 13.08
+1
To je že pase.. zdej je Inn kripto virtualni denar, ki ga niti ne vidiš...
TitCankar
29. 11. 2017 12.58
+2
Skunk Works
29. 11. 2017 13.04
+2
llluuullliii
29. 11. 2017 13.12
+2
zoro 1
29. 11. 2017 13.18
-1
emilzapata
29. 11. 2017 13.19
+4
galaksij je več kot je zvezd v Rimski cesti, torej je res norost trditi, da smo edini.
Vlado Mihelak
29. 11. 2017 13.43
+10
Naj ga vsaj enkrat prosimmmm obrnejo proti zemlji,da vidim kje živim...
537
29. 11. 2017 14.04
-2
In kaj bi videl? Poglej z daljnogledom svoje noge...hubble se ima doooost vecjo povecavo...sem ti dal mislit?
Tylers
29. 11. 2017 15.40
-3
Kljub temu, da je vesolje staro že 14 milijard let, je še mlado. Večina zvezd se še ni rodila in če trenutni model o razpadu protonov drži, potem imamo še par trilijonov let preden ugasne zadnja zvezda. Mogoče pa smo mi prvi, mogoče bomo čez milijone let mi obiskovali druge, kdo ve... Žal mi je le, da tega ne bom učakal...
Svalbard
29. 11. 2017 16.19
+5
@537 HUBBLE in Adobe PhotoShop sta leta 2015 skupaj praznovala 25. obletnico. Lahko bi dalo tebi kaj misliti.
bakiras
29. 11. 2017 16.29
-2
Sval... ti si verjatno ploskoglavec, a ne?
Racio
29. 11. 2017 16.41
-3
Seveda je in to zaprisežen flatearther. Nekoč je celo ponujal 5 tisoč eurov, če mu nekdo dokaže ukrivljenost zemlje.... hahahaha
brainhead007
30. 11. 2017 15.13
+7
problem je edin v tem, ker se ukrivljenosti neda dokazati hehe
Lucki9
30. 11. 2017 17.34
-5
Ukrivljenost je dokazan če pa ti ne verjameš ali razumeš dokaza pa je tvoj problem, kot da rečeš da ne moreš dokazati da je trava zelena. Filozofi pač