Znanost in tehnologija

FOTO in VIDEO: Veliko odkritje: opazovali zlitje dveh nevtronskih zvezd in ob tem zaznali gravitacijske valove

München, 16. 10. 2017 16.02 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
Saša Senica
Komentarji
65

Znanstveniki pri ESO so razkrili, da so bili priča gravitacijskim valovom in vidnemu delu le-teh iz istega izvora - oboje so opazili ob trčenju dveh nevtronskih zvezd. Prej so gravitacijske valove zaznali le ob zlitju črnih lukenj. Ob združitvi zvezd so zaznali izbruh smrtonosnih žarkov gama, ob kilonovi pa se je v vesolje sprostilo več elementov - selen, rutenij, barij, platina, zlato ...

Več videovsebin
  • Animacija združitve nevtronskih zvezd (Vir: ESO/L. Calçada. Glasba: Johan B. Monell)
    00:51
    Animacija združitve nevtronskih zvezd (Vir: ESO/L. Calçada. Glasba: Johan B. Monell)
  • Posnetek spreminjanja barve kilonove (Vir: ESO/E. Pian/S. Smartt & ePESSTO/N. Tanvir/VIN-ROUGE)
    00:26
    Posnetek spreminjanja barve kilonove (Vir: ESO/E. Pian/S. Smartt & ePESSTO/N. Tanvir/VIN-ROUGE)
  • Kilonova v NGC 4993 (Vir: N. Risinger (skysurvey.org), LIGO-Virgo, Digitized Sky Survey 2, ESO. Glasba: Johan B. Monell)
    01:08
    Kilonova v NGC 4993 (Vir: N. Risinger (skysurvey.org), LIGO-Virgo, Digitized Sky Survey 2, ESO. Glasba: Johan B. Monell)
Umetniška upodobitev kilonove.
Umetniška upodobitev kilonove. FOTO: NSF/LIGO/Sonoma State University/A. Simonnet

Pred dnevi je završalo, ko je Evropski južni observatorij (European Southern Observatory - v nadaljevanju ESO) objavil, da so odkrili nekaj velikega.

Danes so razkrili: prvič so bili priča gravitacijskim valovom in vidnemu delu le-teh iz istega izvora - oboje so opazili ob trčenju dveh nevtronskih zvezd.

Teleskopi v Čilu, ki delujejo v okviru ESO, so odkrili prvo vidni ekvivalent vira gravitacijskih valov. Ta zgodovinska opazovanja napeljujejo, da gre za rezultat združitve dveh nevtronskih zvezd. Posledica združitve je kilonova, ob tem pa se v vesolje razpršijo težji elementi, kot sta zlato in platina. Odkritje daje tudi najmočnejše dokaze do zdaj, da so kratko trajajoči izbruhi žarkov gama posledica združitve nevtronskih zvezd, so pojasnili pri ESO. 

Da so lahko astronomi prvič skupaj opazovali in valove in svetlobo oziroma elektromagnetno radiacijo iz istega vira, se lahko zahvalijo le mednarodnemu sodelovanju in hitri reakciji v opazovalnih napravah ESO in drugih po vsem svetu, so še sporočili.

Na novinarski konferenci so še pojasnili, da je imela ena nevtronska zvezda 1,6 mase Sonca, druga pa 1,2. Kaj se je zgodilo po zlitju, ne vedo. Ena možnost je, da je, ker nista imeli dovolj mase, iz dveh nastala ena zvezda, lahko pa je mase dovolj, a je gravitacija še ni uspela stisniti v črno luknjo zaradi hitrosti vrtenja. Možno je tudi, da je črna luknja že nastala.

Zgodilo se je 17. avgusta letos 

17. avgusta letos je LIGO (Laser Interferometer Gravitational-Wave Observatory ali laserski interferometrični observatorij gravitacijskih valov) v sodelovanju z interferometrom Virgo v Italiji zaznal gravitacijske valove. Dogodek, peti po vrsti, ki so ga zaznali na Zemlji, so poimenovali GW170817. Okoli dve sekundi kasneje sta dva vesoljska observatorija - Nasin vesoljski teleskop Fermi gamma-ray in Esin astrofizični laboratorij INTEGRAL - zaznala kratek izbruh gama žarkov v istem koncu neba.

Na novinarski konferenci ESO so pojasnili, da je LIGO zaznal signal valov ob 12.41 GMT. Valovi so izstopali, ker so trajali dlje kot prejšnji. Trajali so namreč kar 60 sekund, ob trčenju precej bolj oddaljenih črnih lukenj je signal valov trajal 0,2 sekunde. 

Galaksija NGC 4993. Kilonova se nahaja zgoraj, rahlo levo od središča (označeno s puščico).
Galaksija NGC 4993. Kilonova se nahaja zgoraj, rahlo levo od središča (označeno s puščico). FOTO: ESO
Galaksijo je mogoče opazovati le v avgustovskih nočeh, septembra je bila na nebu že preblizu Sonca.

Pri LIGO-Virgo so vir valov pozicionirali v okoli več sto polnih lun veliko območje južnega neba, kjer je na milijone zvezd. Ko je padla noč, so v ta del neba usmerili številne teleskope v Čilu. In eden izmed teleskopov je zaznal nov vir svetlobe, ki je bil videti blizu NGC 4993, lečaste galaksije (gre za vmesno vrsto med eliptično in spiralno galaksijo), v ozvezdju Vodne kače (Hydra). V nadaljevanju noči so dogajanje začeli spremljati tudi teleskopi na Havajih, tako sta vir svetlobe in njegovo spreminjanje zaznala dva teleskopa Pan-STARRS in Subaru.

V naslednjih urah, dnevih in tednih tednih po odkritju je ESO sprožil enega največjih opazovanj različnih teleskopov (VLT, NTT, VST, ALMA), poleg njihovih pa je še okoli 70 observatorijev po vsem svetu in v orbiti Zemlje opazovalo dogajanje, med njimi je bil tudi teleskop Hubble.

Zemljevid observatorijev.
Zemljevid observatorijev. FOTO: LIGO-Virgo
Ravno relativno majhna razdalja med Zemljo in združitvijo nevtronskih zvezd - 130 milijonov svetlobnih let - je omogočila opazovanja. Združitev teh zvezd povzroči šibkejše gravitacijske valove kot združitev črnih lukenj, ki so najbolj masivna telesa v vesolju. Prve štiri zaznave gravitacijskih valov so do zdaj pripisali združitvam lukenj. Izvor prvih potrjenih valov septembra 2015 so pripisali združitvi dveh lukenj, ene z maso 29 Sonc in druge z maso 36 Sonc, od nas je bil izvor oddaljen 1,3 milijarde svetlobnih let. Da se binarni sistem nevtronskih zvezd obnaša v skladu s teorijo gravitacijskih valov, sta znanstvenika Russell Alan Hulse in Joseph Hooton Taylor Jr. sicer ugotovila že leta 1974. Leta 1993 sta za to dobila Nobelovo nagrado za fiziko.

Glede na podatke gravitacijskih valov in opazovanj se znanstveniki strinjajo, da je bil izvor vala GW170817 enako oddaljen, kot je galaksija NCG 4993, kar je okoli 130 milijonov svetlobnih let od Zemlje. Čeprav je razdalja ogromna, je bil to vseeno Zemlji najbližji izvor gravitacijskih valov, hkrati pa tudi najbližji izbruh žarkov gama.

Poleg ogromnih masivnih črnih lukenj, od katerih trku in zlitju so zaznali in potrdili gravitacijske valove, valove, dovolj močne, da jih zaznamo na Zemlji, ustvarjajo tudi združitve nevtronskih zvezd, ki nastanejo iz ostanka supernove. Prav zlitju zvezd te vrste so do zdaj pripisovali izbruhe žarkov gama. Pri zlitju nastane eksplozija, kar 1000-krat svetlejša od navadne nove - znana pod imenom kilonova.

Skoraj istočasna zaznava tako gravitacijskih valov kot gama žarkov iz dogodka GW170817 je zbudila upanje, da gre za kilonovo in opazovanja s teleskopi ESO so potrdila značilnosti, predvidene v teorijah. Kilonove so predvideli že pred 30 leti, a kot so pri ESO zapisali v sporočilu za javnost, lahko to označijo za prvo potrjeno opazovanje kilonove.

Po zlitju dveh nevtronskih zvezd je kilonovo s hitrostjo ene petine svetlobne hitrosti zapustila ogromna količina radioaktivnih težkih kemijskih elementov. Barvni spekter kilonove se je spremenil od zelo modre do zelo rdeče v naslednjih dnevih po združenju. Tako hitre spremembe niso do zdaj opazili še pri nobeni zvezdni eksploziji, so zapisali pri ESO.

Prva do zdaj najbolj prepričljiva zaznava kilonove je bila v povezavi z izbruhom žarkov gama GBR 130603B. Zaznal jo je Hubble julija 2013, in sicer v galaksiji okoli štiri milijarde svetlobnih let od Zemlje.

''Ko se je na ekranih pokazal spekter, sem dojel, da gre za najbolj nenavaden prehod, ki sem ga videl,'' je dejal Stephen Smartt, ki je vodil opazovanja pri ESO-vem teleskopu NTT. ''Nikoli še nisem videl česa podobnega. Naši podatki skupaj s podatki drugih skupin so dokazali, da ne gre za supernovo, ampak za nekaj izjemnega.''

Instrumenti so nakazali, da sta se ob združenju zvezd sprostila tudi elementa cezij in telur, pa tudi zlato, platina, selen, rutenij, barij, erbij, neodim in tehnicij .... Vse te elemente, ki so nastali ob združitvi, je eksplozija - kilonova ponesla po vesolju. Opazovanja potrujejo nastanek elementov, težjih od železa, v nuklearni reakciji v gostih zvezdah. Gre za tako imenovani r-proces nukleosinteze. ''Podatki, ki jih imamo, praktično sovpadajo s to teorijo. Gre za triumf teoretikov, potrditev, da so LIGO-Virgo dogodki povsem realni, hkrati pa je to izjemen dosežek za ESO, da so zbrali te osupljive podatke o kilonovah,'' je dejal Stefano Covino, eden glavnih avtorjev v Nature.

Žarki gama bi bili za življenje na Zemlji, če bi jo zadeli, najverjetneje usodni. Žarki bi namreč lahko uničili ozonsko plast, s tem pa zaščito pred solarnim sevanjem.

''Redke so priložnosti, da so lahko znanstveniki priča nov eri ob njenem začetku,'' je pokomentirala astronomka Elena Pain.

Kaj so gravitacijski valovi in kaj nevtronske zvezde?

Gravitacijske valove je na osnovi splošne teorije relativnosti leta 1916 njihov obstoj napovedal Albert Einstein. Prvič so jih na Zemlji zaznali in potrdili v okviru programa LIGO septembra 2015, javnosti so odkritje predstavili februarja leto zatem, letos pa so si vodilni znanstveniki na tem področju za odkritje prislužili še Nobelovo nagrado za fiziko.

Gre za nihanje oziroma valovanja prostora. Bistvo splošne teorije relativnosti je, da sta čas in prostor neločljivo povezana, vsa telesa z mano pa prostor-čas ukrivljajo. Bolj je neko telo masivno, bolj ukrivlja prostor-čas in na ta način bolj vpliva na druga telesa.

Znanstvenica Andreja Gomboc je nedavno za STA pojasnila, da se prostor, kadar skozi določen del vesolja potuje gravitacijski val, tam izmenično širi in krči. V eni smeri se skrči - razdalje se zmanjšajo, v smeri, ki je pravokotna na to smer, pa se raztegne - razdalje se povečajo, in nato obratno. A seveda so ti raztezki in skrčki izjemno majhni.

Kot so zapisali na portalu Kvarkadabra, si lahko ukrivljenost prostora-časa najlažje predstavljamo s prispodobo ponjave. Ko nanjo položimo težko utež, se površina ukrivi, kar vpliva na vse ostale predmete, ki se kotalijo po njej. Ko pa krožita drug okoli drugega dva težka predmeta - denimo dve črni luknji, dve nevtronski zvezdi ali pa črna luknja in nevtronska zvezda, lahko začne ponjava valovati podobno, kot vzalovi vodna gladina, ko v vodo vržemo kamen. Takšno nihanje ponjave si lahko zelo poenostavljeno predstavljamo kot širjenje gravitacijskih valov, so zapisali na Kvarkadabra. Dlje, kot smo od izvora valov, težje je to zaznati in tako so potrebovali kar sto let, da so z razvojem tehnologije potrdili Einsteinove napovedi.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Zgraditi so morali izjemno občutljiv sistem, kar observatorij LIGO (Laser Interferometer Gravitational-Wave Observatory ali laserski interferometrični observatorij gravitacijski valov) tudi je, saj je, kot je v Delu zapisal znanstvenik Bojan Ambrožič sposoben zaznati izjemno majhno spremembo razdalje oziroma ''toliko, kot če bi se razdalja med Zemljo in najbližjo zvezdo (oddaljeno štiri svetlobna leta) spremenila za manj kot premer človeškega lasu''.

Observatorija LIGO sta pravzaprav dva na različnih koncih ZDA. Sestavljena sta iz dveh pravokotno postavljenih štiri kilometre dolgih vakumskih cevi, na koncu katerih sta ogledali, v kateri sveti laser. Žarka ves čas merita, ali so štirje kilometri res vseskozi štirje kilometri. Če je temu tako, se žarka ob ponovnem snidenju izničita. Če pa skozi Zemljo potuje gravitacijski val, se torej en žarek skrajša, drugi pa podaljša. Ko se žarka znova srečata v detektorju, nista več v nasprotni fazi in se ne izničita. Za gravitacijske valove znanstveniki štejejo dogodke, ki jih ujameta oba observatorija, tako tisti v Lousiani kot v zvezni državi Washington.

Eden izmed krakov sistema LIGO.
Eden izmed krakov sistema LIGO. FOTO: AP

Glavni kandidati za ustvarjanje dovolj močnih valov, da jih zaznamo tudi na našem planetu so torej masivne črne luknje in nevtronske zvezde.

Nevtronska zvezda običajno meri le 10 do 20 kilometrov, a ima ogromno maso, večjo od 1,44-kratne do trikratne mase našega sonca (to je seveda precej manj kot ogromne črne luknje). Nastane ob smrti ogromnih zvezd, ki eksplodirajo v supernovo, zunanji deli supernove odpršijo v vesolje, za seboj pa lahko supernova pusti gosto jedro, ki se seseda samo vase. Težnost v njej je tako močna, da elektrone stlači v atomska jedra. Posledica tega je, da protoni preidejo v nevtrone (od tod tudi njeno ime), ki so tako nagneteni, da med njimi ni praznega prostora. V povprečju je gravitacija na nevtronski zvezi 200 milijardkrat močnejša od gravitacije na Zemlji. Moč supernove daje nevtronski zvezdi izjemno hitro rotacijo, saj se okoli osi zavrti večkrat na sekundo, zvezda se lahko zavrti okoli 43.000-krat na minuto.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1

KOMENTARJI (65)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Neutrino
17. 10. 2017 08.51
-6
Šlo ni za zlitje (fuzijo), ampak razkroj(fizijo) jedra vsaj ene nevtronske zvezde.V tem primeru pride trenutnega izpusta vseh elementov, podobno kot pri Supernovi, druga zvezda pa je ravno tako unicena, ker je eksplozija prve odnesla zunanje plasti te zvezde. Da bi prislo do direktnega trka in razkroja obeh hkrati je pa zaradi gravitacijskih zakonov nemogoce, saj bi interakcija potrkala v spiralastem loku in ne premocrtno
detect
17. 10. 2017 08.16
-7
sami ajnštajni tu komentirate.
spletni_nepridiprav
16. 10. 2017 21.59
-10
zvezde ne obstajajo. to kar vidite na nebu je svetloba iz monitorjev v laboratoriju nezemljanov ki izvajajo znanstvene poskuse na nas v simuliranem svetu
maligospod
17. 10. 2017 05.56
+0
CyberWorm90
16. 10. 2017 20.39
-4
je kdaj že kdo slišu za časowno dislunkcijo : ))) k se pr swetlobni hitrosti čas ustawi pa masa naraste w neskončnost : )))
kameltrajbar
16. 10. 2017 20.46
+3
..jp...k si prbit do betona...je enako.....)
CyberWorm90
16. 10. 2017 20.50
-3
to so znana dejstwa k jh je powedu ajnštajn : ))) z relatiwnostno teorijo : )))) so pol dokazali k so dali eno uro w awijon k je bil zlo hiter pa je pol una ura na awijonu bla mal počasnejša k pa una na zemlji itd : )))
CyberWorm90
16. 10. 2017 20.53
-8
to bi ble ženske fula wesele : )))) se nebi postarale oz. zlo kasneje haha : ))))
Neutrino
17. 10. 2017 08.43
-4
Ha ha v avion...., Einstein in njegova teorija predvideva dve telesi, kateri potujeta blizu svetlobne hitrosti ena proti drugi, da se percepcija casa in mase opazovanega telesa zmanjsa glede na splosno znano formulo. Ce bi se dva Sr71 aviona mimobezno srecala, bi se masa in obseg opazovanega aviona zmanjsala za premer atoma vodika, ura na tem avionu pa bi odstopala dalec pod se zaznavno mejo.... Zato lahko tako berljivo opazujemo le zalo hitra telesa z hitrostjo vsaj 0.8C....
emilzapata
16. 10. 2017 20.38
+13
glede točne definicije gravitacije človek tava v temi že od časa Newtna, to je 350 let. Saj je tudi sam ob izdaji svoje knjige o težnosti in vesoljski mehaniki, tam nekje leta 1680 zapisal: ta knjiga je samo delček resnice. Ko bo človek znal definirati gravitacijo kot npr. elektromagnetno valovanje, potem pa smo zmagali. Do takrat pa kot kaže je še daleč.
brezveze13
16. 10. 2017 20.05
+3
en kos zlata mi je priletel prav na dvorišče
pomlad14
16. 10. 2017 19.55
-9
Ne vedo niti, da obstajajo druga vesolja, in da nad temi prevladuje spet druga raven manj fizičnih vesolij in spet tretja, četrta raven itd. Težko je biti pameten, a oni očitno so.
Racio
16. 10. 2017 20.04
+5
mejacrnikal
16. 10. 2017 19.08
+1
CyberWorm90
16. 10. 2017 18.34
-11
drgač pa za wse une k ne wrjamete grawitaciji : ))) naj mi en powe s kako hitrostjo bi prletu ob tla iz 10 metrou wisoke stolpnice : )))
CyberWorm90
16. 10. 2017 18.35
-11
tist k bo to osebno sposoben powedat mu dam za six pack pera hahahah
macro
16. 10. 2017 18.50
-2
Aaaaaaaa.Bum. Z enga metra Bum. Aaaaaaaaaaaaaaaa....
CyberWorm90
16. 10. 2017 18.53
-7
glih kle je keč k je fora w pospešku : ))) iz enga metra ni take hitrosti itd : ))) pospešek je pa 10 metrou na sekundo kwadrat : ))))
vertex
16. 10. 2017 19.17
+2
predstavljaj si da ti pade na glavo nekaj tonski oblak,ampak ne on noče,raje je gor na nebu in ga briga za gravitacijo
idiu3krasne
16. 10. 2017 19.19
-6
kwa si pa ti pametn ejga...sem kr prek vrgo...cele kose šnicla sn meu na tleh ...super za popoldansko južino...čauči...
CyberWorm90
16. 10. 2017 19.30
-4
vertex si kdaj slišu za wzgon : ))) zakaj balon leti : )))
CyberWorm90
16. 10. 2017 19.31
-6
vertex
16. 10. 2017 20.13
-2
Racio
16. 10. 2017 20.20
+1
vertex, kako si pa ti predstavljaš oblake? Kot vodo v tekočem stanju ali kot plin(vodna para, vlaga)? Pa si sploh predstavljaš koliko volumna zavzemajo oblaki?
CyberWorm90
16. 10. 2017 20.30
-1
al pa še lepši primer iz prakse zakaj ladja plawa na wodi : ))) zakaj pa ni podmornica itd : )))
vertex
16. 10. 2017 21.04
-2
Racio,kot vlago ki tehta nekaj ton in ne pade na zemljo
Racio
17. 10. 2017 19.11
+1
Torej v čem je problem? Vlaga je vedno v zraku, saj je vendar plin, ki kondenzira v določenih pogojih. Malo si poglej nastajanje oblakov, morda se ti posveti....
vertex
16. 10. 2017 18.22
-1
gravitacija? težki oblaki prav lepo na nebu plavajo
CyberWorm90
16. 10. 2017 17.35
-9
drgač pa za wse une k se delate norca iz tega : ))) tut iz ajnštanja so se delali : ))) nakonc pa atomska bomba itd : ))))
CyberWorm90
16. 10. 2017 17.36
-13
če nebi blo ajnštajna nebi blo atomske bombe itd : )))
Julav
16. 10. 2017 19.12
+3
idiu3krasne
16. 10. 2017 19.20
-2
wau...ornk se spoznaš...a na štrudl tudi...
BobbyP
16. 10. 2017 17.16
+4
A bo zdaj solata kaj hitreje rasla ? ¯_(ツ)_/¯
Našvasan__zob
16. 10. 2017 17.26
-1
detect
16. 10. 2017 17.11
-2
sami ajnštajni tu komentirajo.hehehe
macro
16. 10. 2017 17.16
-1
CyberWorm90
16. 10. 2017 16.47
-17
drgač pa zemlja je rawna : ))) so zadnč tut kitajci priznali da so w bistwu tajna orgarnizacija nase pa amerike pa cia : ))))
kameltrajbar
16. 10. 2017 17.16
+11
..od naše do sosednja oštarije je čist ravno...torej drži.....))))
macro
16. 10. 2017 17.17
+1
CyberWorm90
16. 10. 2017 17.20
-7
mal teorije zarot pa to : )))) putina pa še mučjo w sibiriji da bo priznal hahaha
appollyon
16. 10. 2017 17.25
+6
problem je k se domov iz oštarije pa ukrivi.
Vest-naroda
16. 10. 2017 17.43
+7
Zemlja ni vedno ravna. Tudi tu velja relativnostna teorija. Ko greš v gostilno je ravna, ko greš nazaj, ima pa ovinke.
idiu3krasne
16. 10. 2017 19.20
+1
ne ga lomit ejga...pa ti si iber pametn...
sagesse
16. 10. 2017 16.47
+8
wow m ,, aja , jaz sem impresioniran,,upam,da bo to top novica najmanj 10 ur ..heehheheheh
Bassettt
16. 10. 2017 16.31
+14
17. avgusta... Zakaj šele danes javna objava?
macro
16. 10. 2017 16.42
+4
sigma1
16. 10. 2017 16.42
-2
Dogajalo se je pred 130 milijoni let. Toliko časa svetloba potuje do nas...torej 2 meseca zamude obveščanja ni pretirani zaostanek...😀😁
gozdar1
16. 10. 2017 16.59
-3
Morda ker je potrebno podatke najprej analizirat in preverit mogoče? Kaj ti tu photoshop pomaga, ker gre za meritve?
macro
16. 10. 2017 17.01
-1
Pa možno je vse. Tudi znanstveniki observatorija to priznavajo.
lnterReflections
16. 10. 2017 16.20
+13
Gravitacija = elektromagnetizem Kljub vsej znanosti še niso uspeli odkriti delca gravitona, ki naj bi predstavljal gravitacijo. Vsi ti valovi sovpadajo z elektromagnetnimi valovi.
CyberWorm90
16. 10. 2017 16.33
-22
fizika temelji bolj na praksi : ))) ni tko teoretična k matematika itd : )))
CyberWorm90
16. 10. 2017 16.34
-20
če ne wrjaqmeš se lohka wsedeš ke na ringlšpil pa se mal zawrtiš boš hitr začutu grawitacijo : )))
lnterReflections
16. 10. 2017 16.38
+9
Gravitacije ne moreš čutiti. Čutiš samo silo. Tej sili, ki te vleče k Zemlji, pravimo gravitacijska sila. Ampak vzrok za to silo pa je pa elektromagnetizem. In tukaj je največja težava moderne fizike :)
CyberWorm90
16. 10. 2017 16.43
-13
od kje pol grawitacijski pospešek 10 metrou na sekundo kwadrat : )))) dokaži to z elektromagnetizmom : )))
Svalbard
16. 10. 2017 16.49
+13
@cworm90 Namišljeno gravitacijo mešaš z centrifugalno silo. Bravo!
CyberWorm90
16. 10. 2017 16.52
-10
itaq wse je namišljeno : ))) pa na mi zdej spet od wzgona : )))) w wakumu stwar pade z enakim pospeškom na zemljo k w zraku itd : )))
CyberWorm90
16. 10. 2017 16.55
-14
če se zemlja nebi wrtela pa če nebi bla okrogla tega nebi blo itd : )))
CyberWorm90
16. 10. 2017 16.55
-14
gozdar1
16. 10. 2017 17.00
-11
Še eden , kii bo brez osnov iz fizike postavil le to na glavo, v moderni fiziki garvitacija namreč ni sila. Prav tako nima nič z elektromagnetizmom.
CyberWorm90
16. 10. 2017 17.04
-15
pustmo detalje od njutnowe mehanike k mu je padu jabuk na glawo : ))))
appollyon
16. 10. 2017 17.29
-1
dej mal premisl kaj pišeš. Če so prvič zaznali gravitacijske valove, ki so mimogrede sestavljeni iz osnovnega delca gravitacijske sile - gravitona, potem bodo malo bolj težko prvo odkrili gravito. Kot bi prvo zaznal atom in nato mulekulo ki je sestavljena iz atomov. Kr pr jogi ostan, pust fiziko za fizike.
kameltrajbar
16. 10. 2017 18.26
+9
Racio
16. 10. 2017 19.59
-6
Kaj pa higinsov bozon? Delec ki daje maso?
Cisto na hitro
16. 10. 2017 16.11
+3
Wau. A se tam tudi kaj $ $ $ $ lahko opere? To bi bilo zanimivo za naše lewake.
Paskakvali
16. 10. 2017 16.36
-9
Baje je bil tam opažen Janez.......menda je lovil platino in zlato........