Esa in Roskozmos pristajata na Marsu: pred misijo ključni trenutki

Evropska vesoljska agencija (ESA) skupaj z rusko Roskozmos je znova na trnih, kako tudi ne, ko pa so pred veliko preiskušnjo, ki jih bo (predvidoma) pripeljala do prvega uspešnega pristanka na Marsu. Orbiter ExoMars Trace Gas je skupaj z landerjem Schiaparellijem prispel do Marsa in zdaj je čas, da se ločita.

Plovili sta v vesolje poleteli marca letos in prepotovali okoli 496 milijonov kilometrov. Danes popoldne, ob 16:42 po našem času, nastopi ključni trenutek, saj se morata plovili ločiti. 3,7 tone težko matično plovilo nosi 577-kilogramski modul, ki ima nameščene ključne tehnologije za pristajanje v pripravi na Esino misijo leta 2020, ko bodo na Marsu skušali pristati z roverjem (ta bo do površja prispel 2021). Lander Schiaparelli bo nato v sredo skušal pristati, matično plovilo pa bo začelo z misijo kroženja okoli planeta.

''Zdaj sta na hitri poti proti površju Marsa, kar je dobro za lander, ki bo ostal na tej poti, saj bo načrtovano pristal. A matično plovilo bomo morali spraviti v orbito, zato bo treba 17. oktobra narediti majhen, a ključen popravek, da se bo izognilo planetu. 19. oktobra pa mora natančno ob ustreznem času prižgati motorje, da se bo uspešno zaustavilo in vtirilo,'' je pojasnil vodja poleta Michel Denis.

Zaviranje bo potekalo več kot dve uri in v tem času bo plovilo zaokrožilo na nasprotno stran marsa od nas, zato komunikacija ne bo možna. ''Ne bomo vedeli, če je dobro v orbiti, dokler ne bo na drugi strani prišel ven,'' je dejal. ''Imamo eno priložnost.'' 

Dan D bo sreda

Pred landerjem je dramatičnih šest minut. V atmosfero bo vstopil na višini 121 kilometrov nad površjem s hitrostjo 21.000 kilometrov na uro, sonda v obliki diska bo morala preživeti temperature visoke okoli 1500 stopinj Celzija. Po treh minutah od začetka spusta se bo odprlo padalo, po petih se bodo prižgali potisniki, takrat se bo hitrost že zmanjšala na okoli 250 kilometrov na uro. Po skoraj šestih minutah se bodo potisniki ugasnili, saj bo hitrost zmanjšana le na štiti kilometre na uro, še kako sekundo kasneje pa bo lander pristal. Nežen pristanek mu omogoča poseben material na trebuhu plovila. Lander bo pristal na ravnici Meridiani Planum ob ekvatorju. Pristal bo predvidoma v sredo ob 16.48 po našem času.

Lander je pravzaprav testno plovilo, tako da bo deloval le dokler se mu baterija ne bo spraznila, bo pa ob spustu posnel nekaj fotografij. Ključne bodo ugotovitve pri pristajanju. 

Poleg ZDA, Sovjetske zveze in današnje Rusije ni še nobena država na površje rdečega planeta spustila delujočega landerja oziroma roverja. Evropa je bila najbližje uspehu leta 2003, ko so na površje poslali Beagla 2 (misijo je vodila Velika Britanija). Lander je pristal, a se ni več oglasil. Beagla je lani vendarle našel Nasin Mars Reconnaissance Orbiter. Iz fotografije so razbrali, da je pristal, a ni odprl solarnih panelov. Izkazalo se je, da je lander pristal na pravem mestu in da se ni raztreščil. Tokrat seveda upajo na boljši razplet.

Misija osredotočena na življenje

Misija ExoMars je sicer ena boljših možnosti, da najdemo življenje na Marsu. Orbiter Trace Gas Orbiter (TGO) bo namreč ''vohal'' za metanom, ki bi ga laho proizvajali podzemni mikrobi. Še bolj se bo v iskanje življenja poglobil prihodnji rover, ki bo po načrtih zavrtal kar dva metra globoko luknjo v površje planeta. A seveda rover mora tja šele priti ...

Še bosebej bodo znanstveniki pozorni na ogljikove izotope. Če je metan posledica življenja, ima drugačen delež ogljika 12 v primerjavi z ogljikom 13, kot pa če je metan posledica geoloških procesov.

ExoMars je prva misija v zadnjem času, ki se osredotoča predvsem na znake življenja. Nasini roverji namreč iščejo predvsem vodo na Marsu in so seveda tudi že prišli do neverjetnih odkritij, a kljub temu niso jasno odgovorili na vprašanje o življenju.