FOTO in VIDEO: Zgodovinski poraz LDS

Liberalno demokracijo Slovenijo (LDS) bi lahko označili za največjo poraženko volitev. Po dveh desetletjih in po tem, ko je večino tega časa tudi vodila vlado, se poslavlja iz parlamenta. Njen zaton se je začel že leta 2004, ko je na volitvah izgubila primat, štiri leta pozneje si je zagotovila le 5,2-odstotno podporo, tokrat pa naj ji ne bi uspela niti uvrstitev v državni zbor. Potem ko so preštete skoraj vse glasovnice, je glede na neuradne izide dobila manj kot odstotek in pol podpore.

Predsednica LDS Katarina Kresal je ob objavi rezultatov vzporednih volitev dejala, da je stranka dosegla nižji rezultat, kot so ga pričakovali, tudi nižjega, kot sicer menijo, da je v Sloveniji liberalnega telesa. Kot je dejala, so se očitno tokrat ljudje odločali pragmatično za tiste liste in stranke, ki so ves čas veljale za favorite. "LDS bo še naprej ostajala zvesta svojim liberalnim vrednotam, svoji svobodomiselnosti. Delali bomo dalje in se borili za to, da bo liberalnost spet dobila prostor v slovenski politiki," je dejala in dodala, da si želijo, da bi Slovenija čim prej dobila stabilno vlado, ki bo učinkovita in bo hitro reševala probleme v teh časih.

Na vprašanje, kje vidi razloge za izkupiček, ki je nekoč zelo pomembno stranko pahnil iz parlamenta, je dejala, da je bil LDS že pred tremi leti generator levega trojčka in že takrat je plačal ceno za polarizacijo političnega prostora. Tudi letos je bilo po njenem mnenju tako, saj so volivci šli k očitnim favoritom, kar kaže, "da za zdaj še nismo prešli polarne delitve na slovenskem političnem prostoru".

Kresalova je ocenila, da gre zgolj za etapni poraz, saj se nameravajo boriti tudi v prihodnje, ko verjame, da bodo spet zraven. Spomnila je tudi, da ostajajo parlamentarna stranka vsaj na evropski ravni, že v ponedeljek pa se bodo začeli pripravljati na naslednje volitve, ki bodo sledile parlamentarnim. Upa, da bo nova vlada zdržala štiri leta, "saj so pred Slovenijo težki časi. Mi zagotovo ne bomo odnehali, saj Slovenija preveč potrebuje liberalno politiko. Preveč je namreč skupin, ki so odrinjene na rob, in svoboda je preveč pomembna, da bi jo kar tako spustili iz rok."

'Zunaj' sta ostali tudi Zares in SNS

Še ena od štirih članic "levega četverčka“ bo politično dogajanje naslednja štiri leta spremljala "od zunaj“. To je Zares – socialno liberalni. Po meteorskem vzponu, ko je v preteklih volitvah slabo leto po ustanovitvi zasedla tretje mesto, jim tokrat volilnega uspeha ni uspelo ponoviti. Volivci naj bi jim namenili le okoli 0,65 odstotka glasov.

Po besedah predsednika Zares Gregorja Golobiča stranka, potem ko je storila veliko, da danes nekateri slavijo, sama za svoje delo ni bila nagrajena oziroma je bila spregledana. Slab rezultat je opisal kot "nedvoumno neuspeh". Dejal je, da je bila prav Zares stranka, ki je "končala blokado sedanjega mandata". Ljudje so se na volitvah po njegovih besedah odločili za pomembno spremembo, sami pa bodo dogajanje pozorno spremljali tudi naprej, saj so pred Slovenijo in Evropo veliki problemi.

Podobno kot Kresalova tudi on verjame, da se bo stranka Zares na prihodnjih državnozborskih volitvah spet izkazala. Na vprašanje, ali bo zaradi neuspeha odstopil z mesta njenega predsednika, pa pravi, da je v zadnjih letih stranki na neki način večkrat ponudil odstop, vendar pa je bil skupen razmislek, da gredo naprej. Dodal je, da je "njegov odstop v tem smislu tudi na mizi".

Prvič po osamosvojitvi naj med poslanci ne bi bilo niti Jelinčičevih. Slovenska nacionalna stranka (SNS), ki je v tem sklicu parlamenta tako kot LDS imela pet poslancev, naj bi tokrat – spet glede na neuradne delne rezultate volitev – dobila okoli 1,8 odstotka glasov.

Prvak SNS Zmago Jelinčič je dejal, da ni nič hudega, če niso prišli v parlament. "Ljudje so se odločili in nosili bodo svoje posledice." Padec pripisuje "medijski kampanji, ki je bila vodena iz Foruma 21 in od Milana Kučana". Na vprašanje, kaj bo stranka počela v prihodnje, je odgovoril, da zagotovo ne more več "odkrivati svinjarij, ki so jih počeli tisti, ki so bili na vladi", saj da so mu to zdaj preprečili. O morebitni kandidaturi za predsednika republike pa je odgovoril, da je o tem še prezgodaj govoriti.

Druge stranke, ki se po rezultatih vzporednih volitev niso uvrstile v državni zbor

Zunaj parlamenta so ostale tudi Stranka za trajnostni razvoj Slovenije (TRS), SMS-Zeleni, Demokratična stranka dela (DSD), Zeleni Slovenije, Gibanje za Slovenijo (GZS), Stranka enakih možnosti Slovenije (SEM-Si), Stranka slovenskega naroda (SSN), Naprej Slovenija (NPS) in stranka Humana.

Predsednik TRS Matjaž Hanžek je povedal, da so z rezultatom zadovoljni. "Želeli bi več, ampak v situaciji, ko volivci v Sloveniji še vedno ne vedo za okolje in civilna gibanja, je to kar dober rezultat." Glede na neuradne delne izide so jim volivci namenili 1,21 odstotka glasov podpore. "Predvsem pa smo veseli, ker smo to dosegli v treh mesecih, odkar se je skupina ljudi, ki nikoli ni razmišljala o politiki, podala na to pot," pravi Hanžek in dodaja, da so to volilno kampanjo bolj ali manj izpeljali brez denarja, z množico prostovoljcev.

V stranki TRS so po Hanžkovih besedah tudi zadovoljni, ker so v Sloveniji srečali številne ljudi, ki so že zdaj delali in živeli po načelih stranke TRS. Ti ljudje so, tako pravi Hanžek, strankin kapital za naslednje volitve.

Sicer pa mu je čisto vseeno, kdo je zmagal na predčasnih državnozborskih volitvah. "Velikih razlik med enimi, drugimi in tretjimi ni, kajti vsi so protirazvojno naravnani," je poudaril.

Delni neuradni rezultati strank, ki niso prestopile parlamentarnega praga po 99,5 odstotka preštetih glasov:

V parlament so se po delnih neuradnih izidih volitev uvrstile Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija (LZJ-PS), Socialna demokracija Slovenije (SDS), Socialni demokrati (SD), Državljanska lista Gregorja Viranta (LGV), Demokratična stranka upokojencev Slovenije (DeSUS), Slovenska ljudska stranka (SLS) in Nova Slovenija (NSi).

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!