
Najprej o tistem, ki ga ni bilo. O kandidatu levice. In to katerekoli levice, od socialdemokratske do socialistične, prostor vse tja levo od leve sredine je bil včeraj brez predstavnika (drznil bi si reči, da celo macrontrudeaujevske liberalne sredine, ob odsotnosti Maje Makovec Brenčič, nismo videli). To Borut Pahor seveda že dolgo ni več. Včeraj je sicer trdil, da je politično nevtralen, a tako samo on razume lastno zavračanje svoje nekdanje politične identitete in sedanjo nepripravljenost posegati v karkoli (recimo v zgodbo TEŠ-a) oziroma se izrekati o čemerkoli relevantnem.
A kljub več kot povedni zagorelosti njegovega obraza, smo lahko njegovo pravo politično barvo jasno uzrli, ko je govoril o tem, da se bo v prihodnje oglašal, "ko bo šlo za politično stabilnost in varnost". Da je izpustil vprašanja demokracije in človekovih pravic ni slučaj. To je njegova politična barva. Barva t. i. neliberalne demokracije, ki jo v Sloveniji sicer odkrito nosi stranka SDS.
Ki je imela poleg Pahorja v studiu še svojo formalno kandidatko Romano Tomc, ta pa je lahko, ob popolni odsotnosti levice, kot edina v studiu, nagovorila socialna vprašanja, vprašanja razpada obstoječega zdravstvenega in pokojninskega sistema, vsa tista vprašanja, ki poleg varnosti (o kateri je govoril Pahor) večino ljudi ta trenutek najbolj skrbijo.
Ker je ob tem ves čas z nasmehom uglajene gospe na temi TEŠ 6 brez milosti obračunala s Pahorjevim sprenevedanjem in spretno izkoristila momentum KPK, ki ga je, kot svoje edino vsebinsko vprašanje, politično naivno odprl Marjan Šarec, je iz tega soočenja izšla kot nesporna zmagovalka. Kljub prijetnemu nasmehu in uglajenosti ne gre spregledati njene popolne nepripravljenosti zasesti nepokriti prostor človekovih pravic in demokracije (ne želi obsoditi Mahničevega tvita in ne bi se udeležila parade ponosa).

Marjan Šarec se je izkazal kot politični naivnež brez vsebine, ki je najprej poskušal pobegniti od svojih komičnih alteregov, potem pa, ko mu je Tomčeva za malico snedla edino zgodbo (KPK - kot da je to res največji problem te države in družbe), zbežal nazaj k njim v zaklon pred direktnim odgovorom, ali bi se kot predsednik udeležil parade ponosa. Izkazal se je kot izredno slaba stava in zapravljanje nezanemarljivega volilnega deleža za - nič.
V studiu je bila še Ljudmila Novak, ki "je politika ni pokvarila, ki ne obsoja žensk, ki so naredile splav in ga ne bi prepovedala in ki bi morda celo šla na parado ponosa", kar je slišati skoraj kot pravljica.
Mnenje avtorja ne izraža mnenj uredništva.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.