V studiu POP TV so se zbrali predstavniki nekaterih strank, ki kandidirajo na tokratnih volitvah. V prvem delu oddaje so na vprašanja voditelja Edija Pucerja odgovarjali Franci Matoz (SDS), Aleš Zalar (LDS) Jani Soršak (Lista Gregorja Viranta), Maša Kociper (Lista Zorana Jankovića), v drugem delu soočenja pa Karl Erjavec (DeSUS), Darja Radič (Zares), Dušan Kumer (SD) in Radovan Žerjav (SLS).
Prvi del soočenja: Je Slovenija še pravna država?
Občutek pravičnosti je v Sloveniji padel na kritično točko. Vse več primerov dokazuje, da pravica očitno ni enako dostopna vsem, da obstajata dve pravni državi: ena za bogate in vplivne ter druga, ki velja za navadne državljane. In medtem ko se vplivni lobiji pasejo na državnih jaslih, navadni državljani to plačujejo. Kako spremeniti tovrstno ravnanje v naši državi? Na to vprašanje bodo odgovarjali kandidati, ki jih stranke vidijo kot morebitne pravosodne ministre v prihodnji vladi: Maša Kociper (Lista Zorana Jankoviča – Pozitivna Slovenija), dosedanji minister Aleš Zalar (LDS), Franci Matoz (SDS) in Jani Soršak (Lista Gregorja Viranta).
PRIMER VEGRAD: Kako je možno, da je Hilda Tovšak, ki je sprožila pravo socialno bombo in je zoper njo vloženih že nekaj kazenskih ovadb, na prostosti, je voditelj vprašal Zalarja. Ta mu odgovarja, da je stvar ocene pristojnega tožilca, ali obstajajo priporni razlogi. Zanika, da se ni nič zgodilo. Obvezni pripor namreč v naši državi ne obstaja. Zagotavlja, da pristojni delajo na zadevi.
Kaj pa o primeru Vegrad meni Matoz? Ali njemu kot odvetniku ustreza sistem, v katerem se s sodnim epilogom zavlačuje. Matoz odgovarja, da zagotovo ne, je pa ostro kritiziral, da se primer Vegrad tako dolgo vleče. Meni, da se je predolgo čakalo do začetka prvih kazenskih postopkov, saj je obstajal konkreten sum o kaznivih dejanjih v omenjenem podjetju.
Zalar pravi, da se minister ne more in tudi ni vmešaval v zadevo. Matozu pravi, da bi osnove pravosodja že moral vedeti.
Nato pa je nekdanjega direktorja urada za varstvo konkurence, ki kandidira na Virantovi listi, Janija Soršaka voditelj vprašal, kaj se je zgodilo z zadevami, ki so jih odstopili policiji in tožilstvu. Porajala so se tudi vprašanja, zakaj se z večino zadev na koncu ne zgodi nič? Ali je politična odločitev, kaj gre naprej in kaj ne? Soršak mu je odgovaril, da se pravila ne uporabljajo enako za vse. Pri specifičnih kaznivih dejanjih tožilci odpovedo. Očitno ne znajo ali nočejo izpeljati postopka, poudarja. Gre za kronično težavo, ki je bila prisotna pri vseh vladah. Nekatere zadeve so šle skozi, druge pa nikoli, razloži Soršak.
Kaj na vse to poreče Maša Kociper, ki je zaposlena na okrožnem sodišču? Kako to, da primeri, kot so Bavčar, Šrot in tudi precej starejše zadeve, kot je primer nekdanjega direktorja Stanovanjskega sklada Edvarda Ovna, ne pridejo do epiloga? Časopisi so o Ovnovih poslih z zemljišči pisali že pred šestimi leti, pa je zadeva še vedno v fazi preiskave? Očitno pravosodni organi tudi v lastnih vrstah ne znajo razčistiti: sodnika Škoberneta in tožilca Stojka so zasačili s podkupnino, pa v enem letu še ni obtožnice, sprašuje voditelj. Kociprova odgovarja, da gre v teh primerih večinoma za izredno zapletene primere. Navaja pa tudi veliko primerov uspešnih delovanj.
In kaj Zalar poreče na to, da bi se včeraj moralo začeti sojenje Pavlu Ruparju, pa je bila obravnava preložena na januar, saj so bili vsi tožilci na tožilskih dnevih, ki jih je odprl prav on. Aleš Zalar pravi, da je to nedopustno, poudarja pa tudi, da je bil na tožilskih dnevih le prisoten in ni sodeloval pri odprtju.
Matoz dodaja, da je težava v tem, da se policija ne zgane na konkretne primere, o njih pa se govori že v javnosti. A voditelj vztraja, saj pravi, da je sam Janša leta 2006 priznal, da je stanje na tem področju slabo. V bistvu so bile edine odmevne zadeve aretacije Zidarja, Tovšakove in Črnigoja ob koncu mandata. Pa še te je Janša napovedal tri mesece prej v parlamentu. Ali to pomeni, da je potrebna politična odločitev, da se policija loti tajkunov, sprašuje Pucer. Matoz pravi, da seveda ne.
Zalar pravi, da sistem z NPU na čelu dobro deluje, je pa veliko tudi na tem, kako odvetniki izvajajo procese. Zato to spreminjajo, saj ne želijo, da odvetniki tako dolgo zavlačujejo z zadevo, da primer že zastara.
Soršak pravi, da v verigi trenutno še najbolje delujejo kriminalisti, a če ne bodo sodišča dovolj hitro delovala, potem od tega ne bo nič. Sicer pa odvetniki lahko delajo vse, kar jim zakon omogoča, dodaja Soršak in tu namiguje na namerno zavlačevanje.
Kociprova pa se sprašuje, zakaj prejšnje vlade niso nič storile, da bi rešile nastale težave. "Problemi so popolnoma enaki, kot so bili že takrat," je ostra. Matoz ji odgovarja, da to ni res, saj so se v zadnjem času porajale nove težave.
Na očitek, da je tudi sam odvetnik in zavlačuje z zadevami, Matoz odgovarja, da to ni res. "Odvetnik lahko počne le tisto, kar mu zakon omogoča," poudarja. Zalar ob tem opozarja, da je treba dvigniti profesionalni nivo delovanja.
Voditelj Pucer je nato citiral direktorja NPU Harija Furlana: "V Sloveniji so problem klike, močna omrežja, da obdolženci zaradi svojega ekonomskega položaja niso v enakem položaju pred sodiščem, ker nekdo, ki je bogat, si lahko privošči dobro obrambo, celo medijsko obrambo, napad na kriminaliste in tožilce. In to marsikoga odbija od dela." Se Matoz prepozna v izjavi? Matoz pravi, da ne. Če sodniki svoje delo dobro opravijo, je popolnoma vseeno, ali je obtoženec bogat. Soršak mu na tem mestu pritrdi.
Kociprova opozarja na "neprimerno" ravnanje Matoza in njegovih strank.
Voditelj je Soršaka vprašal, zakaj se je odločil, da je sredi dela odšel s položaja. Se je morda ujel v past mreženja, odstopil je namreč, tik preden je UVK dal njegovemu prijatelju in nekdanjemu poslovnemu partnerju Materju Raščanu, ki je uničil Delo Revije, zeleno luč tudi za prevzem Večera, sprašuje voditelj. Soršak navedbe zanika.
Kociprova odgovarja na očitke, ki letijo na Jankovića in njegovo družino. Pravi, ali res verjamemo, da lahko novinarji v dveh dneh raziskovanja najdejo stvari, ki jih oni ne morejo v celem procesu. Opozarja, da gre za 'banalizacijo' primerov. Voditelj jo opozori, da podjetje Electa ni plačalo podizvajalcu, Kociprova pa mu odgovarja, da gre za različne stvari. "Janković ni bil nikoli obsojen in nikoli obtožen. Je pa najbolj deloven človek na svetu," je dodala.
-------------------------------------------------------------------------------------
KOMENTARJI (501)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.