'Stranki zastopata deset odstotkov najbogatejših'

Slovenija je dobila dve novi stranki, ki se trudita zastopati interese kakšnih deset odstotkov najbogatejših ljudi v Sloveniji, je v današnji izjavi za medije v Bruslju dejal predsednik SDS Janez Janša. Kot pravi, je ta elita zelo učinkovita, ko je treba poskrbeti za lastne koristi, upa pa, da bo enako dobra, ko bo treba poskrbeti za interese vseh.

Javnomnenjskih raziskav sicer Janša ni želel komentirati, saj so pomembni volilni rezultati. Na vprašanje o morebitnih koalicijah z novoustanovljenima strankama Zorana Jankovića in Gregorja Viranta pa je odgovoril, da bo za Slovenijo po volitvah toliko bolje, če bo povolilna koalicija čim manjša in čim bolj programsko sorodna.

V vsakem primeru se mu zdi pomembno, da se preide s "šovov ustanavljanja strank tik pred zdajci" ter čim prej začne s soočenjem programov in verodostojnim pogovorom.

Janša je spomnil, da je SDS svoj program in strategijo predstavila že poleti in iz nje so "tudi drugi po lastni izbiri lahko jemali, kar se jim je zdelo dobro". Določena podobnost programov se mu zdi tudi posledica naglice pri ustanavljanju novih strank in list.

Referendumov se ne boji

Janša se ne boji morebitne zaviralne vloge referendumov pri izvajanju nujnih reform po volitvah. Za potrebne ukrepe za varčevanje in spodbudo gospodarske rasti se mu zdi pomembno to, da Slovenija po volitvah dobi močno vlado.

Janša meni, da je referendum do določene mere v Sloveniji potreben korektiv političnega odločanja, kar se je doslej pokazalo. Možne so spremembe in racionalizacije, a to po njegovih besedah ni ključen problem. Za potrebne ukrepe za varčevanje in spodbudo gospodarski rasti se mu zdi pomembno to, da Slovenija po volitvah dobi močno vlado z dovolj podpore v državnem zboru.

Ukrepanje po volitvah sicer vidi v smeri bistvene pocenitve delovanja države, s čimer bi se ustvarilo "dovolj dodatnega kisika" za novo gospodarsko rast in nova delovna mesta ter dvig blaginje.

Prvak SDS predlaga, naj se takoj po oblikovanju novega državnega zbora skuša doseči dogovor med parlamentarnimi strankami in socialnimi partnerji o zamrznitvi proračunskih izdatkov, torej socialnih transferjev in plač, ne pa pokojnin. "Te so plačilo za pošteno minulo delo," je dodal.

Za stabilnost evra potrebne reforme

Glede reševanja težav območja evra, o čemer se bo Janša danes zvečer na obrobju Bruslja pogovarjal z voditelji evropskih desnosredinskih strank, je med drugim zatrdil, da bo za dolgoročno stabilnost evra po eni strani treba izpeljati tudi potrebne globalne reforme denarnega sistema in finančnega sektorja, vključno z novo vlogo bonitetnih agencij.

V vsakem primeru pa mora evrsko območje rešiti tudi lastne težave. Območje evra po njegovih besedah potrebuje reformo in spremembo pravil igre, pri čemer tiste članice, ki ne izpolnjujejo več pogojev za članstvo vsaj začasno, dokler se ne vrnejo v predvidene okvire, ne bi mogle biti članice kluba.

Kot pojasnjuje, se bo to dolgoročno moralo zgoditi, saj v nasprotnem primeru ne bo nobenega interesa po tesnejši javnofinančni integraciji evrskega območja ter njegovi širitvi in krepitvi v smeri vloge evra kot globalne valute.

Enkratno izplačilo za Grčijo bi bilo preveliko breme

Janša se je dotaknil tudi vprašanja zavarovanj posojil Grčiji iz začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF), za kar se je odločila Finska. Članice evrskega območja so se dogovorile, da bo cena uveljavitve zavarovanj med drugim to, da bodo morale države, ki bodo želele zavarovanja, plačati svoj prispevek v stalni mehanizem za stabilnost evra v enem obroku v prvem letu ustanovitve, ne v petih letnih obrokih.

Stalni mehanizem s kapitalom 700 milijard evrov, ki bo nasledil EFSF, bo imel 80 milijard evrov vplačanega kapitala, 620 milijard evrov pa kapitala na vpoklic. Od omenjenih 80 milijard evrov bo morala Slovenija vplačati 342 milijonov evrov v petih obrokih po dobrih 68 milijonov evrov.

Enkratno izplačilo bi bilo po Janševih besedah preveliko breme za javne finance, zato je vztrajanje pri zavarovanjih nesmiselno.