Se bodo sanje o redni zaposlitvi za nedoločen čas sploh kdaj uresničile?

Kandidatom na predčasnih parlamentarnih volitvah smo postavili vprašanje, ali se zavzemajo za fleksibilne oblike dela, kot so na primer honorarno in študentsko delo, delo prek avtorskih pogodb in podobno, ali pa bodo vztrajali pri rednih delovnih razmerjih. Prosili smo jih, da so kratki in jasni. Njihove odgovore objavljamo v celoti.

DeSUS

"Potrebna je nova ureditev delovnih razmerij. Vsa delovna razmerja se morajo urejati s pogodbami o zaposlitvi, in ne s civilnopravnimi pogodbami o delu (podjemnimi pogodbami). Tako se izognemo nepotrebnemu zakonu o malem delu. Avtorske pogodbe ne sodijo v okvir delovnopravne zakonodaje in avtorskih pogodb ne smemo zlorabljati za plačevanje občasnih oziroma začasnih del intelektualcev. Zakon o delovnih razmerjih mora urejati vse oblike zaposlitev, za nedoločen čas, določen čas, občasna in začasna dela. Delodajalcu in delavcu moramo dopustiti prosto izbiro oblike zaposlitve. Delavcem moramo zagotoviti pravno varstvo in glede na vrsto razmerja varovane pravice."

Državljanska lista Gregorja Viranta

"Zavzemamo se za trg dela, na katerem bi bilo manj različnih oblik pogodb, predvsem pa za manjše razlike med različnimi oblikami dela oziroma zaposlitve. Omogočiti moramo mehkejše prehode iz ene oblike zaposlitve v drugo, tako da bodo delodajalci pripravljeni tistim delavcem, na katere dolgoročno računajo, ponuditi tudi pogodbe za nedoločen čas, ki jih danes pri novih zaposlitvah praktično ni. Uvedli bomo tudi olajšave za prvo zaposlitev, da bi olajšali prehod iz študentskega dela v stalnejše oblike zaposlitve.
 
Mladi danes rednega delovnega razmerja za nedoločen čas pravzaprav ne poznajo več in spreminja se tudi miselnost, da prva zaposlitev hkrati pomeni, da bomo za to isto podjetje delali vse življenje. Temu se bo morala prilagoditi tudi miselnost bank, ki takšnim mladim ne daje kreditov. Celotna Evropa gre po poti spodbujanja večje prožnosti na trgu dela. Edina naloga države je, da pusti ljudem, da delajo, in jih pri tem ne ovira z zapleteno zakonodajo, pravili, administrativnimi postopki, dovoljenji, visokimi davki …"

DSD (Demokratična stranka dela)

"Zavzemamo se za stabilna delovna mesta predvsem mlade generacije, ki je najbolj hendikepirana in nima dovolj dobrih pogojev za študij (štipendije, domovi) in nato nima stalne zaposlitve, ki bi omogočila razmišljanje o družini in rojstvu otrok.

Fleksibilne oblike dela so koristne kapitalu, ne pa tistim, ki delajo. Študentsko delo je treba urediti tako, da bo obseg pregleden in ne bo možno izkoriščanje študentov."

Gibanje za Slovenijo

"Podpiramo vse oblike zaposlitve, smo pa proti sivi ekonomiji."

LDS

"Prednost ima redno delovno razmerje, kar pa ne pomeni, da alternative popolnoma ukinemo."

Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija

"Redno delovno razmerje je predvsem pomembno za mlade, ki so prvi iskalci zaposlitve. Drugačne oblike sodobnega dela, ki so dostikrat tudi mobilne, pa zahtevajo tudi bolj fleksibilne oblike zaposlovanja."

NSi

"Nova Slovenija se zavzema za čim več rednih delovnih razmerij. Redno delovno razmerje pomeni večjo varnost za delavce. Fleksibilne oblike dela bi omejili. Velja omeniti študentsko delo, ki je po zdajšnji ureditvi prešlo v anomalije. Študentsko delo je treba sistemsko urediti, v prvi vrsti je treba spremeniti Zakon o skupnosti študentov, ter denar, namenjen študentskim organizacijam, nameniti v Javni sklad RS za štipendije. Predlagamo tudi, da namesto študentskih servisov študentsko delo posreduje Zavod RS za zaposlovanje."

SD

"Prednost nedvomno dajemo rednemu delovnemu razmerju, saj to ohranja gotovost, ki je nujna za razvoj potencialov posameznika. Fleksibilnejše oblike dela vloge rednega delovnega razmerja ne morejo nadomestiti, lahko pa ga bistveno dopolnjujejo. Poleg sprememb delovnopravne zakonodaje, ki mora omogočiti lažje prilagajanje na zahteve hitro spreminjajočega se okolja, načrtujemo spremembe pri nestalnih oblikah dela (študentsko delo, pogodbeno delo in podobno), ki bodo uravnotežile sedanje nesprejemljive razlike v položaju zaposlenih v različnih oblikah dela."

SDS

"Zavzemamo se za prožnost in hkrati varnost na trgu dela. Delovnopravno zakonodajo bomo prenovili v smeri večje prožnosti in zmanjšanja razlik v pravicah, ki izhajajo iz različnih vrst zaposlitvenih razmerij. Pri tem bomo posebej pozorni na ukrepe, ki bodo spodbujali zaposlovanje za nedoločen čas. Oblikovali bomo sklad za odpravnine, ki bo omogočal tistim, ki so izgubili zaposlitev, ustrezno varnost v času iskanja nove zaposlitve. Sklad, v katerega bo svoj delež prispevala tudi država, bo deloval po zavarovalniškem principu, neizkoriščena sredstva pa bodo zaposleni lahko spremenili v pokojninsko rento. Z ukrepom bomo podjetjem zmanjšali stroške, ki nastanejo zaradi obveznosti izplačila odpravnin, zaposlenim pa povečali varnost v primeru izgube zaposlitve."

SLS

"V SLS se predvsem zavzemamo za to, da bi imeli vsi prebivalci Slovenije delo, zavedamo pa se, da je to mogoče doseči z ustreznim zagonom gospodarstva, davčno reformo, ki bo omogočila znižanje stroškov dela, pokojninsko reformo, ki bo omogočila vzdržnost pokojninskega sistema ter s spremembami na področju delovnopravne zakonodaje. Zavedamo se, da je zaposlovanja v oblikah rednega delovnega razmerja čedalje manj, kar posameznike, predvsem mlade, sili v opravljanje in sklepanje avtorskih pogodb ter tudi zlorabo študentskih napotnic, kar pa jim ne omogoča ustrezne socialne varnosti. Zato v SLS načrtujemo spremembo Zakona o delovnih razmerjih, ki bo omogočal tudi več možnosti za občasno delo, seveda z ustrezno stopnjo socialne varnosti, ter preoblikovanje Zavoda za zaposlovanje RS v agencijo za delo, ki ne bo več samo zgolj pasivni oglaševalec del, temveč aktivnejši igralec pri ponudbi delavcev na trgu dela. Agencija za delo bo namreč postala začasni delodajalec, ki bo za določen čas posojala delavce podjetjem, ta pa jih bodo morala po uspešno opravljenem preizkusnem delu in pridobitvi trajnejšega posla zaposliti. V prijaznejšem in konkurenčnejšem okolju bo tudi več priložnosti tako za mladostnike kot tudi za starejše, ki jih odlikujejo predvsem izkušnje.

Zaposlovanje za nedoločen čas bomo naredili bolj privlačno in stimulativno za delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, kar bomo dosegli z ukrepi na javnofinančnem ter administrativnem področju. Z uvedbo socialne kapice za plačevanje prispevkov ter s pomočjo davčnih olajšav za delodajalce, ki bodo v svojih podjetjih razvijali razvojne oddelke, bomo dodatno spodbudili zaposlovanje strokovnjakov v gospodarstvu."

SMS – ZELENI

"Potrebujemo čim več spodbud za redna delovna razmerja, ki bodo omogočila dostojno življenje mladih. Predlagamo konkretne ukrepe za zaposlovanje mladih v obliki evropske garancije za zaposlitev in davčne počitnice oziroma triletna oprostitev dajatev na osebni dohodek ob prvi zaposlitvi."

SNS

"V SNS se zavzemamo za ukrepe, ki bodo spodbujali delodajalce za odpiranje novih delovnih mest, bolj fleksibilnih možnosti zaposlovanja (delo na domu, delo zaradi občasno povečanega obsega poslovanja; skrajšan delovni čas), po drugi strani pa odpravljanje vseh oblik dela na črno; za nove zaposlitvene možnosti glede na domicil delovne sile, ob upoštevanju prednosti slovenskih delavcev; za davčne in tudi druge ukrepe, ki bodo podjetja stimulirali za povečano zaposlovanje mladih strokovnih kadrov."

TRS (Stranka za trajnostni razvoj Slovenije)

"Zavzemamo se za redno delovno razmerje, saj le to daje posamezniku občutek varnosti in pripomore k večji ustvarjalnosti. Posameznik težko ustvarja v nenehnem strahu za svojo eksistenco."

ZARES – socialno liberalni

"V Sloveniji se je v zadnjih letih ustvaril dvojni trg dela, na katerem so nekatera delovna mesta oziroma delovna razmerja (delo za nedoločen čas) bolj zaščitena od drugih (začasne zaposlitve; delo za določen čas, delo s krajšim delovnim časom ...). Zato bi bilo treba (predvsem v času gospodarske konjunkture) razmišljati o zniževanju stroškov zaposlovanja in odpuščanja pri zaposlitvah za nedoločen čas, s čimer bi lahko preprečili, da bi se delavci ujeli v past začasnih oblik zaposlitve (območje negotovega dela je rezervirano skorajda izključno za mlade).

V Zares smo prepričani, da moramo s politiko urejanja delovnih razmerij, zaščite brezposelnih in socialno izključenih zagotoviti, da bosta tako fleksibilnost zaposlitev za delodajalce kot varnost zaposlitve za delavce druga drugi prilagojeni in da bosta skupaj pripomogli k večji konkurenčnosti gospodarstva in socialni varnosti delavcev.

Eden izmed ukrepov pa je tudi spodbujanje socialnega podjetništva, ki je lahko usmerjeno v odpiranje možnosti za nova delovna mesta za ranljive družbene skupine (za mlade iskalce prve zaposlitve, starejših težje zaposljivih in tudi vseh ostalih brezposelnih, ki so v času gospodarske krize izgubili zaposlitev)."

Serija člankov "Osem vprašanj za stranke"

Preberite tudi: 1. vprašanje: Stranke smo povprašali, katere reforme bi se v primeru zmage najprej lotili in zakaj. Je to pokojninska reforma? Morda davčna? Se bo kdo lotil bančnega sistema? Preberite njihove odgovore.

2. vprašanje: Živimo v časih, ko se je treba boriti za vsak cent. Ljudje ne preživijo s plačo, za katero so garali cel mesec. Drugi si želijo dela, a tega ne dobijo. Si ljudje res zaslužijo takšno življenje? Stranke odgovarjajo na vprašanje, kako se nameravajo spopasti z revščino v naši državi.

3. vprašanje: Pahorjeva vlada je začela z uresničevanjem številnih projektov, med njimi pa so bili tudi takšni, ki so dvignili veliko prahu. Katere nedokončane projekte bo zmagovalec tokratnih volitev popolnoma opustil? O katerem projektu imajo skoraj vse stranke negativno mnenje?

4. vprašanje: Ali so naše stranke pripravljene ogroziti gospodarsko sodelovanje s Kitajsko, da bi tako opozorile na kršenje človekovih pravic v tej državi? Na tehtnici sta torej dve ključni vprašanji – ali braniti človekove pravice ali pa misliti na gospodarsko sodelovanje, s katerim bi naša država dobro profitirala.

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!