Dolžniška kriza v območju evra dobiva vse širše razsežnosti, finančni trgi pa nakazujejo, da del težavnih držav postaja tudi Slovenija. Reševanje evra bo tako ena glavnih prioritet prihodnje vlade, pa če bo to želela ali ne.
Zato je tudi pomembno, kaj o krizi v evrskem območju menijo stranke, ki se na volitvah potegujejo za svoje mesto v parlamentu.
Vprašanje, namenjeno strankam:
Kako gledajo na reševanje dolžniške krize v območju evra in kje bi postavile omejitve Slovenije pri sodelovanju v tem procesu? Ali morda vidijo rešitve za krizo v večjem poglabljanju evropske integracije?
SD
Vprašanje dolžniške krize je treba presojati v luči usode skupne valute, ohranitev evra pa je v izrazitem interesu Slovenije, zato je treba narediti vse, da Slovenija ostane med državami z evrom, poudarjajo. Sodelovanje v tem procesu pogojujejo z zmožnostmi Slovenije in s tem, če posamezna članica evroskupine izpolnjuje pogoje. So za krepitev evropske integracije.
SDS
Za prevzem evra je Slovenija morala izpolniti vse kriterije, od obstoječih članic pa se to ni zahtevalo oz. se kršitve niso sankcionirale, opozarjajo. Kot ugotavljajo, so imeli prav, ko so opozarjali, da dvojna merila razgradijo vsako skupnost. Za rešitev krize bo po njihovem mnenju ključna sprememba pogodbe o EU.
Zares
Podpirajo ukrepe za stabilizacijo evra, saj bo drugače prišlo do še večjega zaostrovanja razmer na finančnih trgih. So pa prepričani, da mehanizmi za zaščito finančne stabilnosti območja evra ne zadoščajo in da bo treba nujno sprejeti bistveno drznejše ukrepe v luči večjega fiskalnega povezovanja EU.
DeSUS
Rešitev vidijo v poglabljanju evropske integracije in preprečevanju, da bi posamezne države s svojimi politikami rušile stabilnost evra. Slovenija kot majhna ekonomija ne more preživeti zunaj EU, a prenos določenih pristojnosti na EU bi moral pomeniti tudi zmanjšanje stroškov za Slovenijo in za vključevanje Slovencev v delo EU, menijo.
SNS
Izpostavljajo, da se njihove napovedi glede stabilnosti evra izpolnjujejo, saj so v DZ edini napovedovali tak razplet grškega scenarija. Edini so glasovali proti podarjanju denarja Grčiji, vse ostale stranke pa za "metanje denarja skozi okno" s krediti Grčiji in za podpis poroštva za več kot 3,5 milijarde evrov.
SLS
EU se je po njihovem mnenju reševanja krize lotila napačno, ko kršenja finančnih pravil ni kaznovala, temveč ga je celo nagradila, zdaj pa za te napake plačujemo vsi. Najboljša rešitev bi bila, da vsaka država prevzame stabilizacijo svojih javnih financ, ne da jo tudi v prihodnje bremeni še reševanje drugih, menijo.
LDS
Slovenija mora narediti vse, da ne pride do razpada evra, opozarjajo. Slovenija je zaradi velike blagovne menjave močno vezana na Nemčijo, zato bi bilo nadaljnje usklajevanje korakov z njo smiselno. Poleg tega se zavzemajo za nadaljnjo širitev EU, ki je nujna za njeno rast in napredek na vseh področjih.
Demokratična stranka dela
Del rešitve dolžniške krize v EU gotovo izvira v večjem poglabljanju evropske integracije, v vzpostavitvi učinkovitih EU nadzornih organov in zmanjšanju stroškov evropske administracije, so odgovorili.
Državljanska lista Gregorja Viranta
Reševanje evra je potrebno z vidika ohranjanja valute, lahko pa se zgodi, da bo za Grčijo, Irsko in Italijo nekoč na vrsti tudi Slovenija, opozarjajo. Za nudenje finančne pomoči bi zahtevali dokaze o učinkovitosti pomoči. Več pa bi morale prispevati države, ki s tem posredno rešujejo tudi nasedle naložbe lastnega finančnega sektorja, menijo.
Lista Zorana Jankovića - Pozitivna Slovenija
Vse članice EU so dolžne pomagati druga drugi v težavah, a po svojih zmožnostih, poudarjajo. Država, ki prosi EU za pomoč, pa mora sprejeti tudi njene pogoje. Ideja, kot je bil referendum v Grčiji, je nesprejemljiva in žaljiva. Stabilnost evra je ključ evropske prihodnosti, druge poti za rešitev tega vprašanja kot nadaljnja integracija Evrope pa ni.
KOMENTARJI (50)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.