Prvake in predsednici strank smo vprašali, ali podpirajo izstop države iz gospodarstva. Če da, na kakšen način in v kolikšni meri? Preberite njihove odgovore.
Karl Erjavec, prvak stranke DeSUS, je na naše vprašanje odgovoril, da v njegovi stranki predlagajo postopen umik države iz gospodarstva. "Ohranimo lastnino na obstoječi infrastrukturi, v strateških podjetjih obdržimo 25+1 delnico (banka, zavarovalnica), ostalo pa prodamo," je še zapisal v odgovoru za spletno stran 24ur.com.
Gregor Golobič, predsednik stranke Zares – socialno liberalni: iz njegove stranke so sporočili, da niso za razprodajo kapitalskih naložb države oziroma za kategoričen umik lastništva. Kljub temu pa menijo, da je treba obseg lastništva zmanjšati na razumno raven, še posebej tam, kjer je "delež države tako nizek, da ne more aktivno sodelovati pri upravljanju podjetja ali pa gre za dejavnost, ki ni nacionalnega oziroma strateškega pomena za Slovenijo, ali pa podjetje za nadaljnjo poslovanje potrebuje strateškega investitorja".
V izogib nadaljnjim zlorabam nacionalnega oziroma strateškega interesa bi Zares določil nacionalne oziroma strateške kapitalske naložbe, pri čemer velja upoštevati panogo oziroma dejavnost, lokalno umeščenost, lokalno (samo)oskrbo in tako dalje. "Država ne more biti "dežurni dokapitalizator" oziroma zagotavljati dodatna sredstva za podjetja, ki slabo poslujejo, ampak mora doreči fiskalni okvir, v katerem je sposobna določene naložbe ohraniti v svoji lasti in s tem zmanjšati pritisk na javne finance," poudarjajo v stranki Zares. Tu omenjajo primer NLB, za katero pravijo, da bo treba večinski delež prodati in vitalne interese na tem področju zagotoviti z drugimi instrumenti, kot so na primer delničarski sporazum in podobno. "Del kupnine bi po našem predlogu namenili za okrepitev SID – razvojne banke in njeno transformacijo v Razvojno banko Slovenije. SID banka bi lahko poleg spodbujanja malih in srednje velikih podjetij ter internacionalizacije v prihodnje v čim večji meri podpirala tudi naložbe slovenskih podjetij v okoljevarstvene in energetske projekte, raziskave, razvoj in inovacije, javno infrastrukturo ter regionalni razvoj," predlagajo.
Pri prodaji bi morali prednost dajati družbeno odgovornim vlagateljem, ki v okviru politike poslovanja rešujejo okoljsko in družbeno problematiko, velja pa spodbujati tudi lastništvo zaposlenih, in sicer tako, da se določen delež ponudi v odkup zaposlenim, predlagajo Zaresovci. "Vsekakor se ne bi nikoli več smeli dogajati primeri, znani iz časa mandata vlade Janeza Janše, ko je bila zaradi političnega kadrovanja ogrožena likvidnost in kapital podjetij v državni lasti (Petrol, Luka Koper, Hit in tako dalje)," so še dodali.
Matjaž Hanžek, predsednik stranke TRS, pravi, da so za umik države iz gospodarskih dejavnosti, ki niso skladne z načeli trajnostnega razvoja, so pa za ohranitev pomembnih deležev v vseh ključnih gospodarskih in negospodarskih dejavnostih.
Zoran Janković, predsednik Pozitivne Slovenije, je razložil, da je država lahko ravno tako dober lastnik kot kdor koli drug in javna podjetja niso nujno slabša, pomembno je predvsem, da imajo dobra vodstva. "Zavzemamo se, da država ohrani svoj kontrolni delež (25 odstotkov + delnica) v strateških podjetjih, med katera vsekakor spadajo banke," je poudaril.
Janez Janša, predsednik stranke SDS: iz njegove stranke so nam sporočili, da je bil v njihovem mandatu pripravljen program prodaje državnih podjetij, ki pa je še vedno aktualen in bodo z njim nadaljevali. So za prodajo državnih podjetij, a poudarjajo, da ne za vsako ceno. "Preverili bomo, kakšne so perspektive v posameznih panogah za naslednja leta in na podlagi tega ocenili racionalnost prodaje v danem trenutku. V strateško pomembnih podjetjih (banke, zavarovalnice, infrastrukturna podjetja) naj država obdrži 25 odstotkov plus eno delnico ter si s tem in z delničarskim sporazumom zagotovi ustrezno zastopanost v nadzornem svetu in nujnost soglasja glede strateških vprašanj, umakne pa naj se iz tekočega vodenja, kadrovanja in poslovanja," so nam odgovorili iz SDS.
Zmago Jelinčič, predsednik SNS, pa poudarja, da se država nikakor ne sme popolnoma umakniti iz gospodarstva, saj bi to pomenilo "popoln propad in popolno razprodajo vsega, česar še niso pokradli". Kaj torej predlaga Jelinčič? Pravi, da mora država ostati delni lastnik v strateških podjetjih, v infrastrukturi, bankah in še kje. "Popolna privatizacija bi dovolila slovenskim ali tujim tajkunom, da ne bi ničesar vlagali v razvoj, pobirali bi le dobičke in jih v glavnem odpeljali iz države," opozarja Jelinčič.
Darko Krajnc, predsednik SMS ZELENI: iz stranke so nam na vprašanje, ali podpirajo izstop države iz gospodarstva, odgovorili negativno. "Država v majhni ekonomiji je lahko pomemben element za spodbudo gospodarstvu, ob tem pa mora nuditi kakovosten servis in zaščito državljanom. Problem je v gospodarjenju in ne v lastnini," razložijo in dodajajo, da se zavzemajo za odgovorno državo, ki dela v korist ljudi in ne brezosebnega in nemoralnega kapitala. "Nujnost državne intervencije pa je očitna tudi sedaj v času krize," zaključijo.
Franc Kramar, predsednik Gibanja za Slovenijo, je za 24ur.com sporočil, da ne podpira izstop države iz gospodarstva. "V tej krizi bi država morala prevzeti vlogo "generatorja" in aktivno sodelovati v težnji po gospodarski rasti," je razložil Kramar.
Katarina Kresal, predsednica LDS, pa je na naše vprašanje odgovorila pritrdilno. "Menimo, da naj država ohrani lastništvo pri strateških naložbah, kot so električno in plinsko prenosno omrežje, električno distribucijsko omrežje, elektroproizvodna podjetja, ki imajo v lasti hidroelektrarne, pošto, delno Luko Koper," je poudarila.
Ljudmila Novak, predsednica stranke NSi, pa pravi, da so glede na dejstvo, da se doseženi donosi v podjetjih s pretežno državno lastnino gibljejo okoli 1 odstotek vrednosti kapitala, prepričani, da tako gospodarjenje ni optimalno. Zato predlagajo, da se mora država umakniti in prodati svoje deleže, z redkimi izjemami pa ohraniti kontrolni delež in tako zaščititi nacionalni interes. "Vsaj ena banka bi po našem mnenju morala ostati v pretežni državni lastnini, a nikakor ne z načinom vodenja, kot se je to dogajalo v preteklosti," je zapisano v odgovoru.
Borut Pahor, predsednik SD, je nam je na omenjeno vprašanje odgovoril, da "ne za ceno, kot so jo nekateri pripravljeni plačati oziroma so jo že plačali v preteklosti". V njegovi stranki nasprotujejo razprodaji podjetij strateškega pomena za državo, med njimi infrastrukturnih podjetij, bank in zavarovalnic. "Hkrati v zvezi z državnimi naložbami zagovarjamo cilj, da je treba imeti mednarodnega solastnika ali močno razpršeno lastniško strukturo, kjer država obdrži največji delež (kontrolni delež – 25 odstotkov + 1 delnica), ter da obdržimo sedež podjetja v Sloveniji," je še razložil za 24ur.com.
Gregor Virant, predsednik Državljanske liste Gregorja Viranta, pa je za 24ur.com sporočil, da naj v državni lasti ostanejo tisti javni zavodi in podjetja, ki ponujajo javne dobrine in storitve. "Gre zlasti za infrastrukturo, ki je namenjena javni rabi, na primer na področju železnic in energetike. Seveda bo država še naprej imela vodilno vlogo tudi na področju javnih storitev, kot so zdravstvo in šolstvo. Ob pogoju, da je nad njihovim delovanjem izvršena kontrola in zagotovljena transparentnost njihovega delovanja," poudarja in dodaja, da pa se država mora umakniti iz lastništva vseh gospodarskih družb, v katerih je delni, večinski ali 100-odstotni lastnik. Naloga države je, poudarja v nadaljevanju, da ustvarja okolje, v katerem bo gospodarstvo sposobno zaposlovati ljudi in jim izplačevati dostojne plače. "Država mora poskrbeti za dobro regulacijo in ne za nenehne sanacije z davkoplačevalskim denarjem. Vendar tudi tu velja, da ni treba hiteti z umikom države iz podjetij, ki že zdaj kljub državni lastnini delujejo dobro, kot je na primer novomeška Krka," zaključi Virant.
Radovan Žerjav, predsednik SLS, nam je odgovoril, da v SLS menijo, da mora država v bančništvu in zavarovalništvu ostati lastnica kontrolnega deleža, tako da lahko vpliva na statutarne spremembe, ne more pa se aktivno vključevati v poslovanje. Pri družbah, ki upravljajo z infrastrukturnimi objekti, kot so telekomunikacijska, energetska in prometna infrastruktura, pa naj infrastrukturni del ostale v 100-odstotni lasti države, upravljanje pa bi podelili prek koncesije. "Iz preostalega dela lastništva v podjetjih naj se država postopoma in na pregleden način umakne in ga prepusti trgu z določenimi omejitvami koncentracije lastništva, kupnina od prodaje pa se nameni za vračilo dolga ter za nova delovna mesta in investicije v gospodarstvu. V državnih naložbah, pri katerih je povprečni kapitalski donos višji od obresti, ki jih plačujemo za najete kredite države, se državno lastništvo lahko obdrži, na primer kot porteljska naložba," je še sporočil prvak SLS.
Franc Žnidaršič, predsednik DSD, nam je odgovoril, da naj država ohrani ključne gospodarske subjekte, ki vsaj načeloma lahko prinašajo dobiček. "Vse ostalo je treba dokapitalizirati s tujim, svežim kapitalom (domačega ni, ker je poniknil neznano kam), ne pa z davkoplačevalskim vložkom," je kritično zaključil Žnidaršič.
Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!