Politika si pred volitvami nad prodajo Mercatorja umiva roke

Kot vse kaže je deveti poskus prodaje Mercatorja vendarle uspel. Pika na i naj bi bila petkova transakcija kupnine. Po neuradnih podatkih naj bi Agrokor za delnico odštel 86 evrov in za 53-odstotni delež plačal 172 milijonov evrov. Po tem bo moral objaviti prevzemno ponudbo za preostali del Mercatorja, tako da naj bi za vse delnice Mercatorja odštel približno 325 milijonov evrov. Poleg tega naj bi hrvaški kupec Mercatorju zagotovil še 225 milijonov evrov podrejenega posojila, od česar naj bi banke prejele 200 milijonov evrov, preostanek pa naj bi bil namenjen za obratni kapital.

Prodaja Mercatorja je sicer ena od vročih tem tokratne predvolilne kampanje, še posebej potem, ko se je zadnje dni v komentiranje dogajanja aktivneje vključila vlada, ki je prej na to temo večinoma molčala, izrečena stališča pa so bila po mnenju prvega moža NLB Janka Medje celo v nasprotju z obljubami, ki jih je ista vlada izrekla v Bruslju. V kabinetu predsednice vlade pa so na primer še januarja trdili, da Mercatorja ne prodaja premierka Alenka Bratušek, temveč banke in podjetja, premierka pa da meni, da se morajo podpisani dogovori spoštovati in da spreminjanje pravil igre ni dobra osnova za korektno izpeljan posel. Danes krivdo za prodajo Mercatorja vali na Janeza Janšo: "Mercator je bil prodan leta 2005 v pisarni v kateri trenutno  sedim. Postopki prodaje so se začeli pod vlado Janeza Janše."

DL: prodaja dobra novica

V Državljanski listi po objavi novice o prodaji Mercatorja menijo, da gre – če bo razvoj dogodkov sledil predvidenemu scenariju – za dobro novico: "Kaže na to, da smo tudi v praksi stopili korak stran od nacionalno interesnih pravljic in se približali realni ekonomiji, ki zagotavlja rast in razvoj v državah zahodne Evrope."

Bolj kot nad kupcem so v stranki zaskrbljeni nad dejstvom, da je politika preteklih obdobij uspešno pregnala vse ostale potencialne kupce, pravijo. "In odgnali smo jih ravno z tem, da si je politika po začetku resnih pogovorov premislila. Primer Mercator so pozorno spremljali v tujini, kjer je veljal za preizkusni kamen, ali tokrat menimo resno s preobrazbo Slovenije, ali pa gre le za nov slepilni manever."

Ob tem pa dodajajo, da je - ne glede na to, da že 20 let praktično vsi politiki zagovarjajo izločitev politike iz upravljanja podjetij v državni lasti – prav v zadnjih dneh postalo jasno, kdo s tem misli resno, kdo pa se le obrača po vetru. "Drugače si ne znamo predstavljati zadnjih izjav vodilnih politikov, ki so v zadnjem trenutku želeli praktično že sklenjen posel preprečiti."

Verjamem: ponudba je neustrezna

Drugačnega mnenja so v Šoltesovi stranki Verjamem, kjer menijo, da je aktualna prevzemna ponudba Mercatorja neustrezna in potencialno škodljiva. "Potencialni kupec Mercatorja je sam v velikih likvidnostnih težavah in ocenjujemo, da je njegov interes pri nakupu Mercatorja s sinergijskimi učinki reševati svoj slab finančni, predvsem pa likvidnostni položaj. Po našem mnenju je ponujena cena za delnico prenizka, poleg tega prevzemnik do sedaj ni dokazal, da ima za ta prevzem svež kapital, financiranje prevzema s posojili pa se je tudi v preteklosti že izkazalo kot negativna praksa. Dvomimo tudi v iskrenost prevzemnika, da veriga slovenskih dobaviteljev Mercatorja ne bo prikrajšana oziroma izločena iz prodajnih polic."

V stranki še menijo, da bi morala slovenska politika prevzeti svoj delež odgovornosti, saj je z dosedanjimi potezami pripeljala tako daleč, da nekdaj paradni konj slovenske trgovine in prehrambnih dobaviteljev prodajamo pod ceno in brez zagotovil, da bo ta prodaja koristna za slovensko gospodarstvo.

Združena levica: prodaja je katastrofalna napaka

Da je prodaja "katastrofalna napaka" pa menijo v Združeni levici, kjer prav tako izpostavljajo Agrokorjevo zadolženost. "Prevzem bo financiral tako, kot so potekali menedžerki odkupi podjetij v slovenski tranziciji - z dolgom, s katerim bo obremenil prevzeto podjetje," pravijo. Menijo, da bo prevzem vodil v izčrpavanje podjetja, ogrozil delovna mesta 11.521 zaposlenih in več kot 100.000 delovnih mest v Sloveniji, ki so posredno vezana nanj.

Jezi jih tudi odnos politike, še posebej premierke Bratuškove in Socialnih demokratov. "Vse vlade od leta 2008 obljubljajo, da bodo prekinile s tajkunskimi posli, nato pa leta 2014, tik pred volitvami dovolijo največji tajkunski posel drugega vala privatizacije. Vlada bi lahko uporabila sredstva za preprečitev prodaje. Razrešiti bi morala nadzorni svet uprave NLB, novi nadzorni svet pa bi moral postaviti vodstvo, ki ne bi tako očitno lobiralo za prodajo tega strateškega podjetja," menijo.

SD: slovenska delovna mesta je potrebno postaviti pred interese bank

"To je napačna odločitev za Mercator, njegove zaposlene, za slovensko gospodarstvo. Čas je, da postavimo slovenska delovna mesta pred interese bank," pa so v odzivu zapisali Socialni demokrati. Sicer stranka, ki sodeluje v vladi Alenke Bratušek, sodelovali pa so seveda tudi v vladi, ki jo je vodil njihov takratni prvak Borut Pahor. Mercator se je prodajal v obeh obdobjih.

SLS: Čas bo pokazal zobe

Podpredsednica Slovenske ljudske stranke Olga Franca je na Twitterju zapisala, da je skupaj z Mercatorjem prodan tudi velik del slovenskega preživetja. "Čas bo pokazal zobe, Slovenci, ne pozabite na storilce nikoli!"

Piratska stranka: položaj Mercatorja se slabša

Da se s prodajo položaj Mercatorja slabša, menijo tudi v Piratski stranki. Mercator se je na seznamu prodaje znašel zaradi finančnih težav njegovih lastnikov, prodaja kupcu, ki ima sam težave s poslovanjem, je zato po njihovem napaka. Od novega lastnika pa pričakujejo, da se v Mercatorju v prihodnosti ne bo znižal, da bodo cene postale dostopne in da se ne bo zmanjšalo število delovnih mest. "V prihodnosti se morajo vsi deležniki, ki jih bo ta nakup prizadel, formirati v novi obliki sodelovanja. Eventualni nastanek velike mreže proizvajalcev, dobaviteljev in potrošnikov bi se lahko formiral v kooperativo, ki bi imela veliko večji vpliv na poslovanje družb, s katerimi bi sodelovali," svetujejo.

DeSUS bo zahteval revizijo posla

Stranka DeSUS, ki je v letih, ko se je govorilo o prodaji Mercatorja, sodelovala v vseh vladah, pa napoveduje, da bo na vladi zahtevala takojšnjo revizijo celotnega posla, saj je cena Mercatorja v času pogajanj padla skoraj za tretjino, prodaja pa je potekala nepregledno. "Vladi tudi še vedno ni predstavljena vloga NLB in njenega vodstva v tem poslu. Zdi se, da pri prodaji Mercatorja NLB igra poker z zaposlenimi v Mercatorju, prehrambeno industrijo in slovenskim kmetom," menijo v stranki DeSUS, kjer menijo, da bo imela prodaja Mercatorja Agrokorju hude posledice na zaposlovanje, prehrambeno industrijo in slovenskega kmeta. Na vprašanje, zakaj kot vladna stranka scenarija, do katerega so zdaj kritični, niso preprečili, pa v stranki odgovarjajo, da niso nikoli vodili gospodarskega oziroma finančnega ministrstva. "Edina odgovornost je ta, da nismo nasprotovali imenovanjem vodstev holdinga in NLB, ker naj se politika ne bi vpletala."

Liberalna gospodarska stranka opozarja, da bi morali Mercator prodati že prej

V Liberalni gospodarski stranki menijo, da je bila prodaja Mercatorja že dolgo znano dejstvo, da pa bi ga morali prodati, ko so bili pogoji za prodajo boljši. "Mahanje s prazno vrečo nacionalnega interesa in "državno srebrnino" je bil očitno zgolj izgovor za pridobivanje časa za izčrpavanje večine družb v državni lasti. Prodaja v času medvladja jasno izkazuje interes za zamegljevanjem odgovornosti. Spreminjanje mnenj politikov post festum je zgolj predvolilna predstava za javnost," menijo.

V stranki se tudi sprašujejo o povezavi med bliskovito pridobljenim 1,3 milijarde evrov velikim posojilom in prodajo Telekoma, NKBM ter Mercatorja. Mercatorju pa napovedujejo prihodnost Tobačne in Heliosa.

PS: 86 evrov je sramotno nizka cena

Prvak Pozitivne Slovenije in nekdanji prvi mož Mercatorja Zoran Janković je medtem ocenil, da je 86 evrov za delnico sramotno nizka cena. Vendar pa je bil levji delež prodaje družbe izpeljan v času, ko je vlado vodila njegova stranka. Janković na to pravi, da so bili v vladi pač neoliberalci. 

SNS: svetle prihodnosti Mercatorju ne napovedujejo

Da je prodaja trgovca Agrokorju napaka, menijo tudi v Slovenski nacionalni stranki. Pravijo, da bo Agrokor z odprodajo Mercatorjevih nepremičnin plačal celotno kupnino, z Mercatorjevim premoženjem pa bo saniral tudi svoje dolgove. Prav svetle prihodnosti Mercatorju ne napovedujejo. "Podjetje se bo za določen denar prodalo naprej, zaslužil bo trenutni hrvaški lastnik, na suhem pa bo ostalo toliko in toliko slovenskih delavcev in dobaviteljev. Morda se bo po tem tragičnem dogodku začelo ponovno dvigati slovensko tržišče z majhnimi trgovinicami, ki jih je Mercator v samem začetku uničil," so v SNS zapisali v odzivu.

NSi: prodaja primer slabih odločitev levih vlad

V Novi Sloveniji pa menijo, da je prodaja Mercatorja Agrokorju učni primer slabega vodenja in slabih političnih odločitev, do katerih je prihajalo v času levih vlad. "Namesto cenenega populizma, ki ga ponujajo stranke levice, je potrebno odgovorno in preudarno nadaljevati s privatizacijo podjetij v državni lasti, vendar na način, ki ne bo škodljiv za zaposlene in poslovne partnerje, podjetjem pa bo zagotovil odgovorne lastnike in možnosti za nov preboj. Škoda, ki jo je vladajoča politika v vseh teh letih povzročila z nasprotovanjem prodaji Mercatorja, po zadnjih ocenah znaša kar 280 milijonov evrov," pravijo.

V NSi še dodajajo, da podpirajo umik politike iz podjetij, saj to pomeni konec političnih intervencij in kadrovanj v njih.

Tudi Solidarnost proti prodaji

Solidarnost sporoča, da vse od svojega nastanka opozarjajo na škodljive posledice prodaje Mercatorja. "Opozarjamo na nevarnost množičnih odpuščanj, v prodajnem sporazumu namreč ni nobene zaveze novega lastnika, da ne bo odpuščal. Obetajo se rezi v plače in odpovedovanje naročil slovenskim dobaviteljem. Takšna situacija bi vodila v nič manj kot izumrtje slovenske živilsko-predelovalne industrije," so zapisali v sporočilu za javnost. Dodali so, da sam nakup delnic Mercatorja ne pomeni ničesar ter da finančna konstrukcija za nakup trgovca ni zaprta. Z nakazilom kupnine je namreč po njihovih besedah plačana le tretjina posla.

Zapisali so še, da zahtevajo odgovornost obstoječe in preteklih vlad, še posebej vlade Janeza Janše, ki je po njihovih besedah leta 2005 brez javnega razpisa pod mizo prodala 30-odstotni delež Mercatorja Istrabenzu in Pivovarni Laško.