FOTO: Pahorja najbolj prepričljivo podprli v Novi Gorici, Šarca v domačem Kamniku

Delni neuradni izidi Državne volilne komisije (DVK) po 99,98 odstotkih preštetih glasovnic drugega kroga predsedniških volitev kažejo, da Borut Pahor ostaja predsednik republike. Kamniški župan Marjan Šarec je Pahorju čestital za pričakovano zmago.

Volivci so po do zdaj preštetih glasovnicah Borutu Pahorju namenili 52,94 odstotka, Marjanu Šarcu pa 47,06 odstotka glasov.

Po podatkih DVK je za Pahorja tako glasovalo 373.877 volivcev, za Marjana Šarca pa 332.366 volivcev.

To sicer še niso končni izidi glasovanja, na te bo treba počakati še dober teden. V ponedeljek bodo namreč danes oddanim glasovom prišteli še rezultate glasovanja po pošti iz Slovenije. Čez teden dni, 20. novembra, pa bodo prišteli tudi glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. A ti glasovi razmerja med kandidatoma ne morejo več spremeniti. Ko bodo prešteti vsi glasovi, bodo tudi znani končni izidi glasovanja.

Nov petletni mandat bo novoizvoljeni predsednik Pahor nastopil 23. decembra, dan prej pa bo zaprisegel pred državnim zborom.

Volilna udeležba rekordno nizka

Volilna udeležba je bila po 99,98 odstotka preštetih glasov 41,74-odstotna, kar je še manj kot v prvem krogu predsedniških volitev, ko je bila volilna udeležba 44,24-odstotna.

Najvišja udeležba je bila, kot je v zadnjem času že kar običajno, v volilni enoti Kranj, kjer je na volišča prišlo 45,07 odstotka volilnih upravičencev. Sledijo volilne enote Ljubljana Bežigrad (43,1 odstotka), Celje (43,03 odstotka), Ljubljana Center (42,67 odstotka), Novo mesto (42,42 odstotka), Ptuj (40,54 odstotka), Postojna (38,63 odstotka) in Maribor (37,69 odstotka).

Med okraji so najvišjo udeležbo zabeležili v Kamniku, kjer je na volišča prišlo 58,22 odstotka volivcev. Najmanj pa se jih je volitev udeležilo v Piranu, le 28,2 odstotka.

Volilna udeležba v drugem krogu predsedniških volitev je bila tako najnižja v zgodovini samostojne države.

*delni neuradni izidi volitev. Vir: DVK / STA

Kot je dejal direktor službe DVK Dušan Vučko, je volilna udeležba v drugem krogu glede na tisto iz prvega kroga pričakovana. "Seveda pa lahko ugotovimo in nas lahko vse skupaj žalosti, da je nizka," je dejal Vučko. O razlogih za to ni želel govoriti, saj da morajo to povedati drugi. Vučko je spomnil še, da je bila redkokdaj volilna udeležba v drugem krogu višja. V drugem krogu smo predsednika doslej dobili štirikrat od šestih volitev, udeležba pa je bila višja kot v prvem krogu le na volitvah leta 2007.

Predsednik DVK Anton Gašper Frantar je opozoril tudi na visoko število neveljavnih glasovnic. Razlogov za to, kot pravi, ne ve, je pa številka po njegovem mnenju zanimiva. Po dosedanjih delnih neuradnih izidih je bilo od oddanih 715.096 glasovnic 8853 neveljavnih, kar je 1,2 odstotka. V prvem krogu je bilo oddanih 757.898 glasovnic, neveljavnih pa je bilo 5634 glasovnic (0,7 odstotka).

Pahor najbolj prepričljivo v Novi Gorici, Šarec v Kamniku

Zmagovalec današnjih predsedniških volitev Borut Pahor je slavil v šestih volilnih enotah, njegov tekmec Marjan Šarec pa v dveh. Pahor je dobil več glasov v 71 okrajih, najbolj prepričljivo so ga podprli v Novi Gorici. Šarec pa je zmagal v 17 okrajih, največ glasov je dobil v domačem Kamniku.

Pahor je med volilnimi enotami najbolj prepričljivo zmagal v Postojni, kjer ga je podprlo 63,08 odstotka volivcev. Sledijo volilne enote Ptuj (57,10 odstotka), Maribor (55,70 (odstotka), Celje (52,54 odstotka), Novo mesto (52,33 odstotka) in Ljubljana Center (51,54 odstotka).

Njegov protikandidat Šarec pa je prepričal večino volivcev v volilni enoti Kranj (55,71 odstotka) in Ljubljana Bežigrad (50,48 odstotka).

Med 88 volilnimi okraji jih je Pahor dobil večino, najbolj prepričljivo je zmagal v dveh novogoriških okrajih, kjer je dobil 72,64 odstotka oziroma 71,08 odstotka glasov. Z več kot 60-odsotno podporo je zmagal tudi v Ajdovščini, Murski Soboti, Mariboru, Sežani in Ilirski Bistrici.

Po drugi strani je Šarec slavil v 17 okrajih, najbolj prepričljivo podporo je dobil v domačem Kamniku, kjer je dobil kar 73,49 odstotka glasov. Več kot 55 odstotkov glasov je dobil tudi v Domžalah, Mozirju in Tržiču.

Na tokratnih volitvah smo sicer predsednika republike dobili v drugem krogu glasovanja, saj v prvem krogu 22. oktobra nihče izmed kandidatov ni dobil absolutne večine glasov. Tedaj je za Pahorja glasovalo 47,21 odstotka volivcev, za Šarca pa 24,76 odstotka.

Tedaj se je z njima pomerila še sedmerica kandidatov, ki pa so iz tekme po prvem krogu izpadli: Romana Tomc (13,68 odstotka glasov), Ljudmila Novak (7,24 odstotka), Andrej Šiško (2,21 odstotka), Boris Popovič (1,8 odstotka), Maja Makovec Brenčič (1,73 odstotka), Suzana Lara Krause (0,78 odstotka) in Angelca Likovič (0,59 odstotka).

Pristojnosti predsednika republike predvsem reprezentativne in protokolarne narave

Po slovenski ustavni ureditvi sicer predsednik republike predstavlja Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil, sicer pa so njegove pristojnosti omejene. Med njegovimi pristojnostmi so razpisovanje volitev v državni zbor, razglašanje zakonov, postavljanje in odpoklic veleposlanikov ter odločanje o pomilostitvah. Ima pa tudi kar nekaj kadrovskih pristojnosti, predvsem predlagalnih.

Pahor je četrti predsednik v zgodovini samostojne države in drugi, ki je bil še drugič izvoljen na funkcijo. Dva mandata jo je opravljal Milan Kučan, za njim pa po en mandat Janez Drnovšek in Danilo Türk. Slednjega je Pahor premagal na volitvah leta 2012.

45 prijav domnevnih kršitev volilnega molka

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka, ki se je po kampanji za volitve predsednika republike začel opolnoči s petka na soboto in je veljal do zaprtja volišč danes ob 19. uri, prejela 45 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka, piše na spletni strani ministrstva.

Za 33 obvestil so že ob prejetju ugotovili, da ne gre za kršitev volilnega molka oziroma gre za zadeve, ki jih Inšpektorat RS za notranje zadeve že obravnava.

V osmih zadevah so po zbranih dokazih ugotovili, da inšpektorat ne bo uvedel postopka o prekršku, tako da na podlagi prejetih obvestil obravnava štiri zadeve, povezane z domnevnim kršenjem volilnega molka. Od tega se dve nanašata na predvajanje oddaje na televiziji, ena na objavo na spletnem portalu in ena na objavo sporne vsebine v aplikaciji na mobilnih telefonih.

Volilna kampanja se mora v skladu z zakonom o volilni in referendumski kampanji končati najpozneje 24 ur pred dnem glasovanja. V času volilnega molka je prepovedana vsakršna dejavnost, ki bi volivce navajala h glasovanju za enega od kandidatov.