LDS: Za proizvode z višjim deležem lesa nižje takse

Slovenija se lahko pohvali s 60-odstotno pokritostjo z gozdom, kar jo med državami EU uvršča na tretje mesto, a tega ne zna izkoristiti, so opozorili v LDS. Skladno s tem so pripravili program za prihajajoče volitve, v katerem predlagajo različne rešitve, ki naj bi prinesle pozitivne posledice tako za gospodarstvo kot za okolje.

V Sloveniji na leto prirastejo štirje kubični metri lesa na prebivalca, posekamo pa ga le slabo polovico. Vsak kubični meter lesa, uporabljen kot nadomestilo za druge gradbene materiale, zmanjša izpuste CO2 v atmosfero za okoli 1,1 tone. Ob 0,9 tone CO2, uskladiščenega v lesu, pa vsak kubični meter lesenega izdelka prihrani dve toni CO2, so pojasnili v LDS.

Ekološke takse

Kot kaže, pa Slovenija tega še ni povsem ozavestila. "Glede lesa samo 'malo čez les'", je na novinarski konferenci pojasnil predsednik Ekološkega foruma LDS Božidar Flajšman. Ob tem je opozoril na propadanje lesno-predelovalne industrije, v kateri je bilo nekoč zaposlenih 40.000 ljudi, danes pa le še 11.000.

LDS je skladno s tem za prihajajoče volitve pripravila okoljski program, v katerem se med drugim zavzema za oblikovanje učinkovite gozdarske in lesne strategije, ki bi imela ugodne učinke tako za gospodarstvo (energetiko in nova delovna mesta) kot za okolje.

Po Flajšmanovih besedah so se pri oblikovanju programa zgledovali po Avstrijcih, ki so denimo gradbenemu sektorju naložili, da mora les predstavljati 25 odstotkov vseh porabljenih materialov. LDS bi to mejo za začetek dvignila celo na 30 odstotkov.

Poleg tega se stranka zavzema za uvedbo ekoloških taks, pri čemer bi bilo treba za proizvode z višjim deležem lesa plačevati nižje takse, za subvencioniranje sonaravnih materialov in za vztrajanje pri sprejetju uredbe o zelenem naročanju, je povedal Flajšman.

Dobre lastnike bi spodbudili z ukrepi davčne politike

Predsednik odbora stranke za gozdarstvo Niko Rainer je navedel, da je treba vzpostaviti učinkovito javno gozdarsko službo, ki bo skrbela za vse gozdove. V tej luči je pojasnil, da je treba skrb poveriti eni instituciji in preprečiti nepotrebno podvajanje nalog.

Kot je tudi spomnil, se bodo leta 2016 iztekla koncesijska razmerja za gospodarjenje z državnimi gozdovi. LDS zdaj predlaga nov sistem podeljevanja koncesij, ki bo bolj dinamičen in bo prinesel večje učinke.

V zvezi z zasebnimi gozdovi pa je Rainer izpostavil, da bodo še naprej spodbujali povezovanje manjših lastnikov v združenja, "kar bo imelo za posledico cenejše in bistveno bolj učinkovito gospodarjenje z gozdovi ter bistveno večjo konkurenčnost". Dobre lastnike želijo spodbuditi tudi z ukrepi davčne politike.

Ustanoviti bi morali nacionalni inštitut za lesarstvo

Franc Pohleven z ljubljanske biotehniške fakultete je medtem izpostavil, da bo treba pospešiti oz. stimulirati predelavo lesa v objekte in izdelke. Na ta način bi v Sloveniji nastalo tudi več lesne biomase, ki se jo zdaj uvaža, kar kaže, "da je nekaj hudo narobe", je menil.

Opozoril je tudi na načrt ustanovitve centrov, ki bi skrbeli za pridelavo, predelavo in energetsko izrabo lesa. Ti centri bi se po njegovih besedah nahajali na podeželju, kar bi imelo med drugim za posledico razvoj podeželja (zaposlovanje) in okrnitev industrijskega transporta, ki je vzrok za emisije CO2.

Pohleven se je zavzel še za ustanovitev nacionalnega inštituta za lesarstvo, ki bi predstavljal oporo lesarski industriji, navedel pa je še, da bo proizvodnja zaživela, če bodo tudi potrošniki. Skladno s tem bo treba delati na ozaveščanju ljudi, da bodo denimo bolj naklonjeni hišam iz lesa, je sklenil.