Če bi vsi vladni funkcionarji zahtevali nadomestilo, bi šlo iz državnega proračuna okoli 200.000 evrov. Na vprašanje, ali bodo premier in ministri leto dni, za kolikor jim pripada nadomestilo, živeli od njega, so večinoma odgovorili pavšalno, in ne konkretno.
Iz kabineta predsednika vlade Boruta Pahorja so sporočili, da je njegova osebna želja, da si čim prej najde zaposlitev. Katarina Kresal se je po odstopu z mesta notranje ministrice zaposlila v stranki LDS, zato ni izkoristila nadomestila. Plačo je prejemala do 2. septembra, za kar je dobila 383 evrov neto. Sicer podpira predlog za omejevanje nadomestila za plače nekdanjih ministrov in poslancev. "Prepogosto so namreč nekdanji funkcionarji izkoristili to možnost, čeprav bi se lahko vrnili na staro delovno mesto oziroma aktivno iskali novo zaposlitev," je poudarila.
Okoljski minister Roko Žarnić medtem "še ni preučil vseh možnosti, kako bo po izteku mandata nadaljeval svojo poklicno pot. O svoji odločitvi bo lahko govoril, ko jo bo sprejel", so sporočili z njegovega ministrstva. S šolskega ministrstva so odgovorili: "Ker minister Igor Lukšič vodi dve ministrstvi, se še ne ukvarja z mislijo, kaj bo po izteku mandata." Podobno so pojasnili tudi za obrambno ministrico Ljubico Jelušič, prometnega ministra Patricka Vlačiča in kmetijskega ministra Dejana Židana.
Medtem je že znana "usoda" predstojnika Službe vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko Bojana Suvorova, ki je bil pred imenovanjem za državnega sekretarja zaposlen v službi vlade za nedoločen čas s polnim delovnim časom na uradniškem delovnem mestu sekretar. Po prenehanju mandata se bo vrnil na staro mesto in ne bo uveljavljal nadomestila. Plačno nadomestilo pa že zdaj prejemajo njegov predhodnik Henrik Gjerkeš, nekdanja gospodarska ministrica Darja Radić, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo Jozsef Györkös, nekdanji državni sekretar na kulturnem ministrstvu Stojan Pelko in nekdanja ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, kar državo mesečno stane skoraj 26.000 evrov.
Za ukinitev nadomestila v neparlamentarni stranki SMS - Zeleni
Še večji strošek za državo predstavljajo plače za 90 poslancev. Če ne bi bil nihče znova izvoljen in bi vsi uveljavljali nadomestila, bi šlo iz proračuna okoli 430.000 evrov. Že zdaj od nadomestila živita nekdanja poslanca Cveta Zalokar Oražem in Vito Rožej, ki sta morala poslanska sedeža odstopiti nekdanjemu ministru za visoko šolstvo Gregorju Golobiču in nekdanji kulturni ministrici Majdi Širca.
Z odločnim "ne" so na vprašanje, ali bo zahteval nadomestilo njihov predsednik Janez Janša, ki je tudi poslanec, odgovorili v stranki SDS. V poslanski skupini za druge težko odgovorijo na vprašanje o nadomestilih pred volitvami, ko še ni znano, kdo bo izvoljen za poslanca. "Mnenja pa smo, da se poslanci, ki imajo možnost redne zaposlitve ob izpolnitvi pogojev, tudi redno zaposlijo."
Iz Zares so sporočili, da bo njihov prvak Golobič kandidiral na volitvah, pri čemer bo po njihovem mnenju tudi izvoljen za poslanca, zato je "vprašanje brezpredmetno". Podobno so odgovorili tudi v Zaresovi poslanski skupini. Prvak SLS Radovan Žerjav si bo v najkrajšem možnem času poiskal novo zaposlitev, če ne bo vnovič izvoljen, prav tako njihovi preostali poslanci. "Nadomestilo poslanske plače bi zahtevali samo do čimprejšnje nove zaposlitve. Poslanci, ki so trenutno tudi župani, bi se v primeru neizvolitve vrnili v poklicno županovanje."
Po besedah vodje poslanske skupine SD Dušana Kumra je morda prezgodaj govoriti o poslanskih nadomestilih, "po 4. decembru pa ima vsak sedanji poslanec ali poslanka možnost, da se sam odloči". V NSi medtem predlagajo skrajšanje časa za prejemanje nadomestila na šest mesecev, v SMS - Zeleni pa bodo po besedah njihovega predsednika Darka Krajnca predlagali ukinitev privilegija.
KOMENTARJI (96)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.