Sedež SDS zaradi Majerjevega zapisa obiskala kriminalista

Novinar 24UR na POP TV Jure Brankovič je domnevnega avtorja spornega pisma na strani SDS Tomaža Majerja iskal na Vrhniki, od koder naj bi izhajal po zapisu. Odpravil se je na sedež SDS na Vrhniko, kjer je vprašal, ali poznajo Majerja in ali so jim znane nekatere navedbe, ki naj bi se dogajale v njihovem mestu, pa so mu odvrnili, da jim ni znan ne pisec ne njegove navedbe. Neuspešno je avtorja pisma iskal tudi novinar SVETA na Kanalu A Blaž Jarc. Nekateri zato celo ugibajo, da gre zgolj za vzdevek neobstoječe osebe.

Po podatkih statističnega urada je v Sloveniji sedem Tomažev Majerjev. Na spletni strani SDS je poleg pisma še en zapis o Tomažu Majerju, ki da je leta 2002 sodeloval na športnih igrah stranke kot član, star od 40 do 49 let, in sicer z Jesenic. Če je on avtor zapisa, je danes star od 49 do 58 let. Poklicali smo Tomaža Majerja, vaditelja Atletskega kluba Jesenice, ki bi lahko ustrezal opisu, a je za 24ur.com zanikal, da bi bil avtor pisma, in dejal, da se tudi ni udeležil strankinih športnih iger.

Po objavi je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar včeraj vložila ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Na ljubljanski policijski upravi so zatrdili, da bodo v skladu z danimi pooblastili proučili, ali obstajajo znaki uradno pregonljivega kaznivega dejanja. Če obstajajo, bodo zbrali vsa potrebna obvestila in o ugotovitvah obvestili tožilstvo. Sicer pa so več prijav prejeli tudi s spletne prijavne točke Spletno oko. Na Državni volilni komisiji niso prejeli nobene prijave o domnevnem poskusu vplivanja na volivce, kot je opisan na spletni strani SDS.

Kriminalista obiskala sedež stranke SDS

Tožilstvo je medtem potrdilo, da je prejelo prijavo informacijske pooblaščenke. Zadevo so dodelili pristojni okrožni državni tožilki, ki bo po proučitvi sprejela ustrezno odločitev.

Pravni strokovnjaki menijo, da sedaj veljavna kazenska zakonodaja v omenjenem primeru ne dopušča kazenskega pregona. Namestnik varuhinje človekovih pravic Jernej Rovšek je ocenil, da bi bil ta primer lahko tudi v sedanji ureditvi sankcioniran kot prekršek. Na uradu varuha to možnost še preučujejo, pravi Rovšek, ki dodaja, da bi bilo to sporočilo vsem drugim, da takšen govor ni primeren in se lahko tudi kaznuje. Ker sam kazenski pregon v primeru sovražnega govora ni dovolj, se na uradu varuhinje tudi zavzemajo, da se bi se sovražni govor sankcioniralo kot prekršek, kar bi lahko delovalo odvračalno za posameznike, ki takšen govor uporabljajo.

Tudi zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc poudarja, da je politična nestrpnost lahko kvečjemu prekršek, ko pa bo začela veljati nova kazenska zakonodaja, bo lahko sovražni govor preganjan tudi kot kaznivo dejanje. Hkrati pa opozarja tudi na standarde etike javne besede, za katere bi največ občutljivosti morali pokazati tisti, ki upravljajo državo. Zdi se mu prav, da so najstrožji standardi vzpostavljeni tam, kjer gre za politično razpravo. "Če se je že kdo loteval takšne analize, bi se jo dalo prikazati tudi na manj izključujoč način," pa Vernik Šetinc pravi glede Majerjevega zapisa strani SDS. "Če so kakršne koli podlage za to, naj se stvar razčisti," poudarja Vernik Šetinc, ki meni, da je brez dokazov takšna raven razprave lahko nevarna.

Prav zaradi omenjene ovadbe pa sta danes okoli poldneva sedež stranke SDS obiskala kriminalista, so zapisali na spletni strani stanke. Obisk naj bi bil sicer zelo kratek, pri tem pa stranka na svoji strani še izpostavlja ažurnost policije in se sprašuje, zakaj ni tako ažurna tudi v drugih primerih.

Na PU Ljubljana so obisk kriminalistov potrdili, hkrati pa zapisali, da je bil namen obiska "zbiranje obvestil, na podlagi Zakona o kazenskem postopku, od oseb, ki bi lahko dale koristne informacije v zvezi kaznivega dejanja". Dodali so še, da je policija dolžna preveriti vsako informacijo, prijavo, tudi anonimno, lastno zaznavo o sumu uradno pregonljivega kaznivega dejanja. O svojih ugotovitvah pa obveščajo pristojna tožilstva, ki so tudi edina pristojna za odločanje o zbranih dokazih.

V bošnjaški zvezi pričakujejo dokaze za obtožbe

Predstavniki bošnjaških društev v Sloveniji, za katera v pismu piše, da so svoje člane prepričevala in jim celo grozila, da morajo na volitvah podpreti Jankovića, ker da če zmaga Janša, jih bo izgnal nazaj v Bosno, so poudarili, da niso nikogar o ničemer prepričevali in da je vse skupaj navadna izmišljotina. Pričakujejo dokaze za obtožbe v zapisu. V nasprotnem primeru bodo sklepali, da je primer iz zapisa izmišljen in zahtevali javno opravičilo.

V Bošnjaški kulturni zvezi Slovenije so zelo zaskrbljeni ob navedbah o domnevnem vplivanju na volivce, zato želijo ugotoviti, ali so resnične. Po njihovih zagotovilih se pred volitvami niso ne javno ne zasebno opredelili za nobeno politično stranko v Sloveniji. Prav tako jim ni znano, da bi kdor koli izmed članov njihovih društev izvajal sporne oblike pritiska na volivce v korist katere koli politične stranke. Informacije o navedbah "potrebujemo zato, da lahko primer tudi sami raziščemo in ustrezno ukrepamo, če se izkaže, da je nekdo v imenu katerega izmed naših društev resnično izvajal nedovoljene oblike pritiska na volivce in tako zlorabil našo organizacijo".

Na Mirovnem inštitutu obsojajo objavo

Na sporno pismo na spletni strani SDS, pod katerim je podpisan Tomaž Majer, so se odzvali tudi na Mirovnem inštitutu. Po njihovem mnenju objava predstavlja poskus prikazovanja volilnega rezultata ter udeležbe na volitvah in domnevnih volilnih izbir narodnostno manjšinske skupine državljanov kot grožnje za varnost in obstoj države. "V ta namen pamflet ustvari tipično rasno konstrukcijo domnevno 'ne-slovenskih' prebivalcev Slovenije z določenimi kulturnimi potezami, hkrati pa spet grobo potvarja podatke o izbrisanih." Opozarjajo na kršenje ustavnega reda, ker "nove državljane", pripadnike skupnosti narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji, označujejo za nezmožne lastnega političnega prepričanja, samostojnega in svobodnega odločanja.

Nadalje jih obtožujejo podkupljivosti v volilnem postopku, s čimer jih želi avtor razčlovečiti, ugotavljajo na inštitutu. Opozarjajo na poskus kršitve načela enakosti in na narodnostno razdeljevanje, ki "spodbuja k nestrpnosti in sovraštvu ter poskuša ustvariti konflikt med tako ustvarjenima poloma volivk in volivcev". Zanikajo trditev, da je "Kresalova (nekdanja notranja ministrica Katarina Kresal, op. a.) podelila stalno bivališče za nazaj približno 20.000 tako imenovanim izbrisanim" in da so si "mnogi nemudoma uredili državljanstvo". Po njihovih podatkih ima od 25.000 izbrisanih danes urejen status samo okoli 12.000 ljudi "in ne 20.000, kot napačno trdi avtor. Od vseh izbrisanih, ki imajo danes urejen status, je samo 7300 državljanov in samo ti imajo volilno pravico. Ostali izbrisani, ki imajo urejen status, imajo samo dovoljenje za stalno prebivanje".

Poudarjajo, da državljanstvo pomeni popolno vključitev v pravni in politični red enakosti, "zato mora biti ločevanje med 'novimi' in 'starimi' državljani absolutno nesprejemljivo ter dojeto kot kršenje temeljnega ustavnega reda, oziroma spodnašanje pravne države. V trenutku, ko ne zavrnemo govorice ločevanja državljanov na državljane ene in druge vrste, sprejmemo logiko, ki je že a priori rasistična".

Pozdravili so spontan in domiseln odziv angažiranih državljanov, "ki prav z uporabo kulturno določljivih označevalcev domnevne 'manjvrednosti' (nošenje trenirke) opozarjajo na nesprejemljivost tovrstnega posploševanja. S tem nam ponazarjajo, da smo v družbi, v kateri je dovoljeno tovrstno kršenje ustavnega reda in razpihovanje sovraštva, lahko tarča vsi".

V državljanski tribuni Za več svobode ocenjujejo, da je čas, da rečemo "ne" trendom zastraševanja in hujskanja. Ugotavljajo, da je nestrpni in sovražni govor v naši družbi zadnja leta postal nekaj samoumevnega. "Celo med parlamentarnimi strankami, ki se potegujejo za naše zaupanje, saj se ponujajo za upravljanje naših skupnih zadev. Pred časom so v parlamentu žrtve birokratskega izbrisa, ki ga je takoj po rojstvu zagrešila slovenska država, "vabili" na ples ob zvokih puškomitraljeza. Neotesani primitivci so klicali k pregledu mednožij poslank, ki so si drznile preglasno ne strinjati. Zdaj pa stranka, ki je že priredila množično povolilno slavje, globoko razočarana ob nepričakovanem porazu s prstom kaže na 'neprave' državljane v trenirkah, ki naj bi pokvarili javno dano obljubo, da bo po volitvah na ljubljanskem gradu spet plapolala slovenska zastava," so sporočili. Po njihovih ugotovitvah smo te dni vsi 'trenirkarji', torej (drugorazredni) državljani "južnjaškega porekla".

Zbor za republiko: Ne gre za sovražni govor

Nekdanji pravosodni minister Lovro Šturm medtem v imenu Zbora za republiko opozarja na dvojna merila pri rabi pojma sovražni govor. "Zapis sam je kronika predvolilnega in povolilnega dogajanja s komentarjem, ki pa bi ga težko šteli za primer sovražnega govora. V njem so gole navedbe brez opredeljevanj, v besedilu ni niti ene besede o javnem spodbujanju ali razpihovanju narodnega sovraštva, razdora ali nestrpnosti," je poudaril. Po njegovih besedah "navaja predvsem pričevanja članov volilnih komisij po državi".

"Državljani, katerih korenine segajo v prostor nekdanje Jugoslavije, so v zapisu prikazani – sicer na način, ki dopušča določene neprimerne poenostavitve in posplošitve – kvečjemu kot žrtev manipulacij, ne pa kot drugorazredni državljani. Če iz zapisa izhajajo kakršni koli sledovi protipravnih ravnanj, naj to razčiščujejo pristojne institucije pravne države, skrajno zaskrbljujoče pa je, da se neodvisno od tega že vnaprej organizira orkestriran politično-medijski linč, po katerem so nekateri že vnaprej razglašeni za brezpogojno krive, medtem ko se nekaterih sumov očitno ne sme niti omeniti," je zapisal.

Po Šturmovih ugotovitvah "oseba Tomaž Majer ne izraža stališč stranke same: na njeni spletni strani so namreč objavljeni mnogi zapisi, tudi avtorjev, ki se nikakor ne morejo identificirati z njeno politiko in takšno nestrinjanje tudi redno priobčujejo v medijih, zato je neprimerno, da se nestrinjanje z ocenami posamezne osebe poskuša izrabiti za obračunavanje z opozicijsko politično stranko. Pri tem ni odveč opozoriti, da so politične stranke – zlasti pa tiste, ki so v opoziciji, z ustavno zajamčeno svobodo političnega izražanja in delovanja, po stališčih Ustavnega sodišča, nepogrešljiv sestavni del svobodne demokratične družbe".

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!