Kako izkoreniniti revščino v državi? Večina stavi na zaposlovanje, saj 'brez dela ni jela'

Po zadnjih podatkih je lani v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 12,7 odstotka ali 254.000 ljudi. Njihov mesečni razpoložljivi neto dohodek je bil nižji od 587 evrov na odraslega člana gospodinjstva. Če v dohodek ne bi šteli družinskih in socialnih prejemkov, bi se stopnja tveganja revščine skoraj podvojila in bi znašala 24,2 odstotka. Če bi od dohodka odšteli še pokojnine, bi se stopnja tveganja revščine še zvišala, in sicer na 39,9 odstotka. Podatki kažejo, da so vse oblike socialnih pomoči, vključno s pokojninami, v Sloveniji še vedno pomemben dejavnik zniževanja revščine.

Ker je porast revščine (tudi med zaposlenimi) v naši državi pereča težava, smo strankam, ki se potegujejo za glasove volivcev na decembrskih predčasnih volitvah, postavili vprašanje, kako se nameravajo spopasti z revščino v državi. Prosili smo jih, naj bodo njihovi odgovori kratki in jasni. Objavljamo jih v celoti.

 DeSUS

"Revščina je relativen pojem in ga vsakdo dojema drugače. Pri nas štejemo, da smo revni, če so naši prihodki nižji od 587 evrov na mesec in takšnih je v Sloveniji že več kot 254.000. V DeSUS kot najpomembnejši ukrep za odpravo revščine vidimo v ustvarjanju možnosti za zaposlovanje in primernemu plačilu za to delo. Za vse tiste, ki pa niso zaposleni in ne prejemajo pokojnin, pa moramo s socialnimi dajatvami zagotoviti socialni minimum preživetja. Ker je med ljudmi, ki živijo pod pragom revščine, vse več upokojencev, bomo v DeSUS zahtevali, da se sedanje nepošteno usklajevanje pokojnin spremeni. Nedopustno je, da najnižja pokojnina za polnih 40 let delovne dobe znaša le 436 evrov, torej znatno pod pragom revščine. Še težji položaj imajo upokojenci, ki prejemajo najnižjo pokojnino, ki znaša 191 evrov. Pri tem moramo poudariti, da pokojnina ni socialna pravica, ampak pravica, ki izhaja iz zavarovanja in vplačanih prispevkov v pokojninsko blagajno. Vsi ti upokojenci bi brez pomoči svojih družinskih članov, otrok težko preživeli. Nekateri od njih so deležni tudi socialnih pomoči, ponekod imajo neprecenljivo vlogo tudi karitativne organizacije. Socialni minimum je seveda pogojen z gospodarskimi možnostmi in se za te dajatve ne moremo zadolževati v tujini."

Državljanska lista Gregorja Viranta

"Za spopadanje z revščino sta ključna dva ukrepa: nova delovna mesta ter vzpostavitev učinkovitega sistema socialne varnosti, ki bo zajel vse, ki socialno pomoč potrebujejo, in hkrati tudi omogočil, da se sredstva namenijo tistim, ki jih resnično najbolj potrebujejo.

Na volitve se odpravljamo s programom, ki vsebuje vrsto ukrepov za zagon gospodarstva in s tem odpiranje novih delovnih mest. Zavedati se moramo, da je zadnji porast brezposelnih (2009–2011) posledica propada podjetij, ki so na trgu tekmovala samo še s stroški dela in ki so generirala izjemno nizko dodano vrednost. To pomeni, da imamo težave s strukturno brezposelnostjo, saj so delovna mesta propadala v tekstilni, lesnopredelovalni in kovinski industriji. Te brezposelne bo mogoče spet zaposliti samo ob odprtju novih delovnih mest, do tega pa lahko pride na dva načina: z znižanjem davka na dobiček in dohodek, s čimer se podjetjem sprostijo sredstva za investiranje in zaposlovanje, posameznikom pa sredstva za potrošnjo in/ali varčevanje. Drugi način pa je intenzivno privabljanje neposrednih tujih investicij oziroma odprava vzrokov, zakaj je teh investicij premalo. Vzroki so jasni in zadevajo administrativne ovire, nepotrebno birokratizacijo in nestabilen regulatorni in pravni sistem.

Druga vrste brezposelnosti je posledica dejstva, da je dinamika nastajanja novih delovnih mest v Sloveniji zelo šibka in v primerjavi z drugimi državami skorajda nična. Nastaja premalo delovnih mest, po inovativnosti in dodani vrednosti pa zaostajamo. Glavne težave so spet v postopkih, vezanih na nepremičnine, ustanavljanje podjetij in sodno varstvo ter nikakršni finančni potencial, ki ga sicer dominira državna banka."

DSD (Demokratična stranka dela)

"Potrebno bo: trdo delo, varčevanje, omejitev dela na črno (povečanje števila delovnih mest), izboljšanje okolja za razvoj gospodarstva, dosledna izterjava davkov in prispevkov, zaostritev odgovornosti odločujočih politikov in menedžerskega lobija, omejitev stroškov države, obdavčiti nepremičnine večjih vrednosti in liksuz (jahte, drage avtomobile, vikende nad 50 kvadratnih metrov in tako dalje) in uvesti nižjo davčno stopnjo za srednji razred in eno višjo za bogate.)

Gibanje za Slovenijo

"Revščino v državi je možno odpraviti edino z odpiranjem novih delovnih mest. Dobra oblika so javna dela, ki sredstva za brezposelne namesto nadomestila usmerijo v plačilo javnih del in s tem sprožijo možnost zaposlovanja. Dela se lahko odpirajo na različnih področjih in s tem posredno zmanjšamo nezaposlenost in revščino."

LDS

"Ključna ukrepa na tem področju bosta davčna razbremenitev najnižjega sloja ter investicije v nova delovna mesta."

Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija

"Nujen je dvig minimalne plače in s tem povečanje razlike med socialnimi prejemki za brezposelne in minimalno plačo. Tako nezaposlenost ne bo več motiv. Pomembno je spodbujanje razvoja gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest."

NSi

"Z ustvarjanjem okolja in klime, kjer bodo državljani lahko dobili delo in pravično plačilo. Ustvariti moramo priložnosti za nova delovna mesta. Seveda zgolj nova delovna mesta niso dovolj za odpravo revščine. Obstajajo številna delovna mesta, kjer delavce izkoriščajo oziroma jim ne plačujejo za njihovo delo. Pravna država je za to temelj pravičnosti v gospodarskem sistemu. Če pravna država ne deluje, je plačilna nedisciplina zgolj logična posledica. Naredili bomo vse, da bodo imeli vsi državljani enake možnosti za uresničitev svojega potenciala, in prav to bo najboljši ukrep zoper revščino."

SD

"Nedvomno je najboljša rešitev za spopad z revščino ustvarjanje novih zaposlitvenih možnosti in s tem zmanjševanje brezposelnosti, saj delo zagotavlja redne dohodke. Do ponovne gospodarske rasti, ki bo zmanjšala brezposelnost, pa mora država nadaljevati z izvajanjem uspešnih ukrepov socialne politike, ki jih je že uveljavila sedanja vlada Boruta Pahorja (pomoč podjetjem za prestrukturiranje zaposlenih kot npr. subvencioniranje polnega delovnega časa, delno povračilo nadomestila plače ter pomoči posameznikom kot npr. posebni dodatki za socialno ogrožene, redne in izredne denarne socialne pomoči ipd.), saj so ti ukrepi zagotovili, da je bilo pol manj ljudi pod pragom revščine, kot bi jih bilo sicer, in da se po stopnji tveganja revščine lahko primerjamo na primer s Finsko in Avstrijo."

SDS

"Zmanjšanje tveganja revščine (znižanje števila prejemnikov državne socialne pomoči (DSP) za 20 odstotkov do leta 2015) je sicer eden od strateških ciljev resornega programa SDS na področju dela, družine in socialnih zadev. Najboljši način za preprečevanje revščine je ustvarjanje novih delovnih mest, kar se je pokazalo v tistih državah, ki so se s krizo spopadale uspešneje kot Slovenija. Vlada sicer ne more neposredno ustvarjati delovnih mest, lahko pa uspešno pomaga pri zagonu gospodarstva, med drugim z zmanjšanjem bremen gospodarstvu, s sanacijo bančnega sistema in odpravo kreditnega krča, s spodbujanjem tujih investicij, debirokratizacijo, selitvijo delovnih mest iz paradržavnega sektorja v gospodarstvo, in številnimi drugimi ukrepi, ki jih predvideva program SDS "10+100 rešitev za pravičnost, delovna mesta in razvoj" (v celoti je dostopen na: http://www.sds.si/menu/6252). Vsekakor pa mora država solidarno poskrbeti za tiste, ki zaradi danih okoliščin ne morejo sami poskrbeti za dostojen standard in jim pomagati premagovati revščino in socialno izključenost."

SLS

"Ker je stopnja revščine povezana predvsem z visoko stopnjo brezposelnosti, je treba vse ukrepe usmeriti v njeno zniževanje, to pa je mogoče le z ustreznimi ukrepi za spodbuditev gospodarske rasti. To bomo dosegli z znižanjem davka od dohodkov pravnih oseb, davčnimi olajšavami za reinvestiran dobiček neposrednih tujih naložb, pavšalno obdavčitvijo za mikro podjetja, z degresivno lestvico olajšav za samozaposlene in družinska podjetja, manjšanjem administrativnih ovir in drastičnim skrajšanjem postopkov za pridobivanje gradbenih in drugih dovoljenj, s čimer bomo izboljšali pogoje za ustvarjanje novih delovnih mest, tako domačih podjetij kot tudi za zunanje vlagatelje. Ob tem načrtujemo tudi spremembo Zakona o delovnih razmerij, ki bo omogočal tudi več možnosti za občasno delo ter preoblikovanje Zavoda za zaposlovanje RS v agencijo za delo, ki ne bo več samo zgolj pasivni oglaševalec del, temveč aktivnejši igralec pri ponudbi delavcev na trgu dela. Dvignili bomo splošno davčno olajšavo, stopnjo za prvi dohodninski razred pa znižali, kar bo razbremenilo predvsem prebivalce z najnižjimi prihodki. Za vse delovno sposobne brezposelne in upravičence do socialnih prispevkov bomo uvedli družbeno koristna dela (sodelovanje v okviru krajevnih in četrtnih skupnosti, društev, knjižnic, izobraževanja, kulture, športa, neprofitnih organizacij, tudi pomoč gospodarstvu), kar jim bo pomagalo ostati delovno aktivne, obenem pa se bodo s tem zmanjšale možnosti za delo na črno. V obdobju 2016–2020 bomo uvedli tudi družinsko dohodnino za družine, po kateri bodo davčni zavezanci za dohodnino družine in ne zgolj posamezniki, s čimer se bodo dohodki znotraj družine porazdelili med vse družinske člane, posledica pa bo njihova nižja obdavčitev."

SMS – ZELENI

"Revščina in družbeno razslojevanje, iz katerega skoraj ni izhoda, je velik problem naše civilizacije. Vztrajamo na socialni in pravni državi blaginje. To je na srečo zapisano tudi v naši ustavi. Država mora biti javni servis za državljane, in ne lonec marmelade za partikularne interese. Vedno večje razslojevanje pa je dokaz, da je bila država Slovenija državljanom ‘ugrabljena’. To moramo čim prej preprečiti. Eden od predlaganih ukrepov je omenjeni UTD, vključujoča demokracija ter učinkovit boj proti korupciji. Menimo, da je za dvomilijonsko Slovenijo možno narediti veliko boljši, pravičnejši in učinkovitejši sistem, kot je to sedaj."

SNS

"Temelj socialne varnosti vseh državljanov bi moralo biti delo in ustrezno plačilo za to delo. Plačilo za delo pa mora biti dovolj visoko, da vsakomur omogoča dostojno življenje in ne zgolj zadovoljitev najnujnejših potreb. Žalostno pa je, da v Sloveniji zaposlitev ne preprečuje revščine. Dejstvo je, da smo postali družba, v kateri številni živijo v človeka nevrednih razmerah. Bistveno je, da tisti, ki so do pomoči upravičeni, to tudi hitro dobijo in v zadostnem obsegu, preprečiti pa je treba vse zlorabe, ki se dogajajo."

TRS (Stranka za trajnostni razvoj Slovenije)

"Revščino v državi je možno odpraviti samo z večjo gospodarsko aktivnostjo, ki prinaša delovna mesta in je materialna podstat socialni državi. Zato bomo s ciljano davčno politiko spodbujali panoge, kjer je veliko možnosti zaposlovanja in kreativnega delovanja: gospodarjenje z lesom, prehranska samooskrba, zelena energija, energetska in zelena obnova stavb, storitve za seniorje, turistične storitve, industrijsko oblikovanje."

ZARES – socialno liberalni

"Eden pomembnejših dosežkov te vlade je bila prav ohranitev socialne kohezije, saj se je na primer v letu 2009 za ta namen porabilo 44 odstotkov proračunskih sredstev.

Med vsemi državami v EU ima Slovenija eno najnižjih stopenj tveganja revščine, prav tako pa tudi eno najnižjih neenakosti porazdelitve dohodka med gospodinjstvi, h kateri nedvomno prispeva tudi socialna država s svojo prerazporeditveno funkcijo, kajti ta z različnimi oblikami socialnih transferjev blaži stiske gospodinjstev s prenizkimi dohodki

V Manifestu za odgovorno ekonomijo predlagamo ustvarjanje zelenih delovnih mest z vlaganjem v zelene tehnologije in projekte (širjenje javnega prometa, nizkoogljične tehnologije, obnovljivi viri energije, energetske prenove stavb ...). Predlagamo, da se letno za te projekte nameni 1 odstotek BDP. V Manifestu predlagamo tudi pospeševalne ukrepe države za celoten spekter socialne ekonomije in še posebej socialnega podjetništva (zakon o socialnem podjetništvu, ki smo ga pripravili skupaj z ostalimi poslanskimi skupinami in strokovnjaki, je bil sprejet z veliko večino in začne veljati prihodnje leto).

Socialno podjetništvo je lahko usmerjeno v odpiranje možnosti za nova delovna mesta, za mlade iskalce prve zaposlitve, starejših težje zaposljivih in tudi vseh ostalih brezposelnih, ki so v času gospodarske krize izgubili zaposlitev. Socialno podjetništvo je odgovor na vprašanje, kako lahko v naslednjih letih bistveno zmanjšamo število brezposelnih v Sloveniji. Če povečamo delež zaposlenih v socialnih podjetjih s sedanjih 0,7 na primerljivih 10 odstotkov v razvitih državah EU, lahko s preko 50.000 novimi delovnimi mesti sedanje število brezposelnih skoraj prepolovimo."

Serija člankov "Osem vprašanj za stranke"

Preberite tudi: 1. vprašanje: Stranke smo povprašali, katere reforme bi se v primeru zmage najprej lotili in zakaj. Je to pokojninska reforma? Morda davčna? Se bo kdo lotil bančnega sistema? Preberite njihove odgovore.