Javna uprava potrebna ostrega reza?

Je javna uprava potrebna ostrega reza in če da, kakšnega, smo vprašali stranke na predčasnih volitvah. Sporočili so nam tudi svoja razmišljanja o tem, ali bi varčevali v celotnem javnem sektorju. Njihove odgovore objavljamo v celoti.

DeSUS

"Tu moramo ločiti državno upravo, uradnike, policiste, vojake, ki omogočajo delovanje države in so tudi servis državljanom ter gospodarstvu, od javne uprave, ki izvaja različne javne službe. V obeh delih so potrebne spremembe, vendar različne.

Ko govorimo o državni upravi, moramo imeti stalno pred očmi, da smo majhna država in zato moramo organizacijske pristojnosti ter naloge združevati, torej manj ministrstev, manj agencij, manj uradov. Z racionalno organizacijo lahko dosežemo pomembne prihranke. Dalje, delo uradnikov je vezano na izvajanje predpisov in postopkovne zahteve. Tu se zgodba pravzaprav začne, tu se skrivajo velike rezerve. Rešitev ni v linearnem zmanjševanju zaposlenih ali v zamrznitvi plač, ampak v pripravi predpisov, ki zagotavljajo jasne in učinkovite rešitve. Tudi število zaposlenih v vojski in policiji mora biti usklajeno z našo velikostjo ter gospodarskimi možnostmi. Racionalizacija, zlasti v administrativnem delu, je potrebna.

Ko govorimo o javni upravi kot družbenih podsistemih (zdravstvo, šolstvo, znanost, socialna varnost, kultura, šport ...), je jasno, da moramo izdatke uravnotežiti z gospodarskimi možnostmi. Vendar je cilj DeSUS ohraniti pravice državljanom, prihranke pa doseči z racionalno organizacijo mrež in administrativnih služb, z jasno določenimi normativi, standardi in cenami storitev. Na primer v visokem šolstvu moramo doseči večjo kakovost, ne z množenjem fakultet in univerz, ampak s koncentracijo sredstev za raziskovalno in pedagoško učinkovitost. Vsaka nova fakulteta pomeni nov izdatek za proračun ali pa zmanjšanje sredstev že obstoječih fakultet. Tega si v teh časih ne moremo privoščiti. Zagotovili bomo tudi strožji nadzor nad porabo sredstev in tudi pregleden sistem prejemnikov socialnih dajatev, da ne bi prihajalo do sedaj pogostih zlorab socialnih pravic."

Državljanska lista Gregorja Viranta

"Javno upravo moramo optimizirati, saj moramo zmanjšati javni dolg in poskrbeti za uravnoteženje proračuna ter pred tem si ne moremo zatiskati oči. Ena od zavez, ki smo jih dali v programu, je zmanjšanje števila ministrstev na deset. Temeljito pa bomo pregledali tudi seznam, naloge in pristojnosti vseh agencij, vladnih služb in drugih organov ter zmanjšali njihovo število. Obseg sredstev za plače v državni upravi in širšem javnem sektorju na državni ravni bomo zmanjševali za najmanj dva odstotka letno. Po že dogovorjeni odpravi plačnih nesorazmerij (tretja in četrta tranša) se bo rast plač v javnem sektorju ravnala po realnih gospodarskih zmožnostih, tako da bo javni sektor delil usodo gospodarstva v dobrem in slabem, kar je edina pravična rešitev."

DSD (Demokratična stranka dela)

"Javna uprava je resnično predraga, vendar bi hitro in nepremišljeno zmanjševanje lahko privedlo do hudih zastojev v delovanju, zato je treba nujno začeti deregulacijo (imamo poplavo zakonov, ki bi jih lahko združevali v ožje sklope in dosegli celo boljše učinke) ter vzporedno zmanjševati število zaposlenih in s tem tudi stroške."

Gibanje za Slovenijo

"Ločiti je treba javno in državno upravo. Nikjer pa brez reform ne bo šlo, seveda pod pogojem, da so doseženi dogovori s socialnimi partnerji in drugimi zainteresiranimi."

LDS

"Javna uprava potrebuje reformo s poudarkom na spremembi organizacijske strukture z združevanjem upravnih področij in združevanjem podpornih ter spremljajočih dejavnosti (informatika, kadrovske naloge, podporne naloge na teritorialni ravni) za boljšo koordinacijo dela, poenotenje postopkov in jasno razmejitev pristojnosti ter uvedbo merljivih kazalnikov uspešnosti dela zaposlenih."

Lista Zorana Jankovića – Pozitivna Slovenija

"Ne. Javna uprava mora postati najboljši servis za ljudi. Nujna je debirokratizacija in skrajšanje postopkov. Z reorganizacijo in upokojitvami bomo zmanjševali število zaposlenih v javni upravi za 2 odstotka letno."

NSi

"Reorganizacija javne uprave je nujno potrebna, da znižamo njene stroške in razbremenimo gospodarstvo. Reorganizacija javne uprave mora vključevati tudi zmanjšanje števila zaposlenih. Zavzemamo se za postopno zmanjševanje v višini najmanj enega odstotka letno, ki naj prvenstveno temelji na naravnem odlivu (upokojevanju). Zmanjševanje števila zaposlenih ne sme biti linearno, temveč mora temeljiti na oceni obremenjenosti posameznih področij in bodočih potreb. Predlagamo tudi ukinitev nepotrebnih agencij, uradov, skladov ter drugih organov v sestavi ministrstev oziroma njihovo pripojitev ali združitev s sorodnimi institucijami (na primer združitev davčne in carinske uprave). Kot del reorganizacije državne uprave predlagamo tudi zmanjšanje števila ministrstev v naslednjem mandatu na največ 12."

SD

"Javna uprava je potrebna predvsem korenitejših sprememb miselnega okvira. Usmeriti se moramo k reševanju vprašanja, kako za nespremenjen obseg javnih sredstev iz javnega sektorja dobiti kakovostnejšo storitev.

Na začetku mandata bomo postavili novo organizacijsko strukturo državne uprave z 10 ministrstvi, tej novi organizacijski strukturi pa bo treba prilagoditi kadrovsko zasedbo, tako po številu, znanju, izobrazbi in kompetencah. Da bi znižali stroške delovanja in povečali kakovost, bomo nadaljevali proces centralizacije nekaterih funkcij na ravni celotne državne uprave (izvajanje javnih naročil, upravljanje z nepremičnim premoženjem, vodenje državnih investicij, informacijska podpora ter kadrovska funkcija). Nadgradili in okrepili bomo inšpekcijske službe, tako da bodo postale bolj učinkovite in odzivne ter uvedli kreditne točke za delovanje institucij, ki jih bodo le-te dobile na podlagi ocene njihovega dela.

Na področju plačne politike se bomo v dialogu s socialnimi partnerji zavzeli za povečanje gibljivega dela plače, tako da bo znašal najmanj do 20 odstotkov osnovne plače, za slabo opravljeno delo pa se bo lahko plača za enak obseg tudi znižala. Zaposleni bi pri napredovanjih in nagrajevanjih morali biti obravnavani individualno. Skupni obseg stroškov dela je treba ohraniti na ravni leta 2011, in sicer najmanj, dokler ne bo gospodarska rast dosegla 3 odstotkov."

SDS

"V programu SDS "10+100 rešitev za pravičnost, delovna mesta in razvoj" (dostopen na: http://www.sds.si/menu/6252) smo predvideli ukrepe, ki bodo povečali učinkovitost države, ki mora biti servis državljanom in gospodarstvu. Med drugim bo zadovoljstvo uporabnikov postalo pomembno merilo pri ocenjevanju uspešnosti javnih služb, njihovi predlogi bodo upoštevani pri nadaljnjih poenostavitvah. Slovenska e-uprava se mora spet vrniti med najboljše tri v EU. Skrajšali in poenostavili bomo številne administrativne postopke, odpravili bomo vsa nepotrebna soglasja in administrativne ovire, čas izdaje dovoljenj se bo meril v dneh in ne v letih oziroma mesecih. Sistematično bomo pristopili k bogatitvi človeških virov in izboljšanju kakovosti državnega uradništva. Spremenili bomo razmerje med maso za fiksne plače in maso za nagrajevanje delovne uspešnosti (80–20 namesto sedanjih 99–1) s postopnim povečevanjem mase za delovno uspešnost iz naslova redne letne eskalacije, pri čemer lahko nagrada na individualni ravni doseže do dve tretjini osnovne plače. Potrebno bo usklajevanje s socialnimi partnerji. Znova bomo uvedli tudi nagrajevanje po delovni uspešnosti v sodstvu. Ukinili bomo obveznosti izpolnjevanja obrazcev (v vseh postopkih), tako da vlogo za stranko izpolni uprava sama. Vloge za dovoljenja bo mogoče vlagati na točki VEM. Uvajali bomo nove e-storitve, kot na primer naročanje osebnih dokumentov preko spleta, e-volitve ... Še naprej bomo zmanjševali število dejavnosti, za katere se potrebuje dovoljenje. Krčili bomo zakonodajo, ki posameznim interesnim skupinam zagotavlja zaslužek z dejavnostmi, katerih korist je za državljana vprašljiva."

SLS

"Najprej bomo preoblikovali organizacijo državne uprave na 10 ministrstev, kar bomo dosegli z združevanjem tistih ministrstev, ki so že sedaj med seboj vsebinsko povezana. Število zaposlenih v celotnem javnem sektorju se bo postopoma zmanjševalo, upokojevanje bomo nadomeščali z notranjimi razpisi ter s prerazporeditvijo uradniških delovnih mest v operativne službe, skupne stroške za plače znižali za 10 odstotkov glede na leto 2011. Pri tem ne bo šlo za nižanje plač javnim uslužbencem, saj se zavedamo, da je treba dodatno nagraditi tiste, ki delajo dobro, posameznim ministrstvom pa bomo dali možnost, da ukinejo neproduktivna delovna mesta znotraj svojih resorjev, ki ne prispevajo k ustvarjanju pogojev za razvoj. Zmanjšali bomo tudi število agencij in uradov, in sicer za 50 odstotkov, samostojne zavode, urade in druge pravne osebe javnega prava pa bomo združili oziroma preoblikovali na podlagi njihove vsebine in načina poslovanja. Združili bomo tudi vse inšpekcijske službe v enotno inšpekcijsko službo, ki bo omogočala celovit pristop brez dvomov o pristojnosti. Za izboljšanje učinkovitosti državne uprave bomo prerazporedili uradniška delovna mesta v operativne službe s ciljem krepitve tako imenovane "law enforcement" službe (policija, carina, davčna uprava, inšpekcijske službe) ter v druge službe, kjer se ugotavlja kadrovska podhranjenost. Združili bomo SOD, KAD in DSU; AUKN bomo ukinili, njene pristojnosti pa bomo prenesli pod Kabinet predsednika Vlade RS, ki bo na osnovi jasne strategije Državnega zbora RS odgovoren za učinkovito vodenje in upravljanje državnega premoženja.

Racionalizirali bomo poslovanje posrednih proračunskih uporabnikov (javni zavodi, javna podjetja ...), ki bodo z vidika nadzora, kontrolnih mehanizmov, pravic ter obveznosti izenačeni z neposrednimi proračunskimi uporabniki."

SMS – ZELENI

"Vsaka uspešna reforma mora biti usklajena s socialnimi partnerji. Nismo zagovorniki ostrega reza. Vseeno se zavedamo, da moramo izboljšati transparentnost, fleksibilnost, stimulativno nagrajevanje, ukiniti plačne razrede ter, v izogib nadaljevanju klientelističnega in političnega kadrovanja, vzpostaviti menjavo javnih delavcev preko kadrovske banke."

SNS

"Največji problem javnega sektorja je ustanavljanje novih agencij in uradov ter zaposlovanje vodij, direktorjev, ki ne doprinesejo k večji učinkovitosti dela. Vlada je v tem mandatu ustanovila številne nepotrebne agencije, urade in druge vladne organe, ki so sami sebi namen. Potrebna bo ukinitev oziroma reorganizacija določenih državnih organov in prerazporeditev javnih uslužbencev iz teh nepotrebnih organov. Nujna je racionalizacija in reorganizacija javnih uslužbencev ter vzpostavitev sistema za merjenje učinkovitosti posameznih zaposlenih v javnem sektorju. Javni sektor mora biti servis državljanov, ne pa organizacija, ki omogoča tam zaposlenim dobro, do upokojitve zagotovljeno službo, ne glede na delovne učinke! Na drugi strani imamo povečanje zaposlovanja v javnem sektorju na področju predšolske vzgoje, izobraževanja, zdravstva, domovih za ostarele, ki je potrebno zaradi naraščajočih potreb po tem segmentu."

TRS (Stranka za trajnostni razvoj Slovenije)

"V javni upravi je nujna informatizacija in posodobitev poslovnih procesov, nagrajevanja in upravljanja. Predvsem pa zmanjšanje vpliva nestrokovne politike na uslužbence in zavedanja, čemu je namenjena. Ostri rezi so lahko všečni, vendar je to govorjenje na pamet. Sodobna in učinkovita javna uprava potrebuje bolj izobražene in motivirane ljudi, ki državljanu s strokovnim delovanjem in prizadevnostjo pomagajo reševati probleme ter mu prihranijo čas in denar. Ključ je torej v izobraževanju, stimulativnem nagrajevanju glede na čas reševanja posameznih zadev in upravljanju po načelih osebne odgovornosti."

ZARES – socialno liberalni

Zavzemamo se za učinkovito, kakovostno in cenejšo ter do uporabnikov prijazno državo. Za dosego omenjenega cilja je potrebna reforma javnega sektorja s poudarkom na organizacijskih in strukturnih spremembah na področju upravnih organov, javnih zavodov, javnih agencij in javnih skladov, vzpostavitev normativov in standardov za njihovo delo ter zmanjšanje obsega potrebnih sredstev za stroške za delo in njihovo delovanje, kar je moč doseči z naslednjimi ukrepi:

- zmanjšanjem števila ministrstev na 10, števila organov v sestavi in vladnih služb pa za 30 odstotkov,

- postopnim znižanjem zaposlenih za skupaj najmanj 1 odstotek, pri čemer znižanje ne sme biti linearno, temveč glede na potrebe,

- prenovo plačnega sistema, ki naj postane fleksibilen (nagrajevanje po učinkovitosti in uspešnosti) in se v večjem delu ohrani le za državno upravo, javne agencije in sklade, uprave lokalnih skupnosti ter druge državne organe, medtem ko naj bodo vsa preostala področja javnega sektorja manj regulirana. Pri določanju višine plač v javnem sektorju pa naj se upoštevajo konkurenčnost slovenskega gospodarstva, gibanje plač v zasebnem sektorju in razmere v javnih financah,

- novim organizacijskim okvirom za javne zavode, s katerim se bo optimiziralo poslovanje in razpoložljivi materialni ter kadrovski resursi za doseganje ciljev socialne države, ter strogo omejile tržne dejavnosti, ki bi jo na podlagi področnih predpisov lahko izvajali javni zavodi.

Serija člankov "Osem vprašanj za stranke"

Preberite tudi: 1. vprašanje: Stranke smo povprašali, katere reforme bi se v primeru zmage najprej lotili in zakaj. Je to pokojninska reforma? Morda davčna? Se bo kdo lotil bančnega sistema? Preberite njihove odgovore.

2. vprašanje: Živimo v časih, ko se je treba boriti za vsak cent. Ljudje ne preživijo s plačo, za katero so garali cel mesec. Drugi si želijo dela, a tega ne dobijo. Si ljudje res zaslužijo takšno življenje? Stranke odgovarjajo na vprašanje, kako se nameravajo spopasti z revščino v naši državi.

3. vprašanje: Pahorjeva vlada je začela z uresničevanjem številnih projektov, med njimi pa so bili tudi takšni, ki so dvignili veliko prahu. Katere nedokončane projekte bo zmagovalec tokratnih volitev popolnoma opustil? O katerem projektu imajo skoraj vse stranke negativno mnenje?

4. vprašanje: Ali so naše stranke pripravljene ogroziti gospodarsko sodelovanje s Kitajsko, da bi tako opozorile na kršenje človekovih pravic v tej državi? Na tehtnici sta torej dve ključni vprašanji – ali braniti človekove pravice ali pa misliti na gospodarsko sodelovanje, s katerim bi naša država dobro profitirala.

5. vprašanje: Kako se bo zmagovalec volitev lotil vprašanja delovnih razmerij? Bodo ljudje še naprej prisiljeni zlorabljati študentske napotnice? Se morajo delavci sprijazniti s pogodbami, ki jim ne nudijo varnosti in ne zagotavljajo socialnih pravic?

Spremljajte 24ur.com na Facebooku in Twitterju!